Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v primeru dveh hrvaških ribičev ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja pri Michaelu Latinu, medtem ko pri Franki Makovac kršitve ni našlo.
Oba sta pred sodiščem zatrjevala, da v Sloveniji nista imela poštenega postopka, med drugim zato, ker ni bilo ustne obravnave in ker nista mogla ustrezno izpodbijati dokazov.
Michael Latin je bil v Sloveniji kaznovan z globo v skupni višini 840 evrov zaradi oviranja ribiškega inšpektorja in ribolova brez ustreznega dovoljenja. ESČP je ugotovilo, da je bila njegova obsodba v veliki meri zasnovana na neposrednih ugotovitvah inšpektorja, zato bi bila ustna obravnava potrebna za preverjanje njegove verodostojnosti. Poleg tega Latin ni bil pravočasno in dovolj jasno seznanjen z nekaterimi dokazi, na katere so se pozneje sklicevala domača sodišča.
Pri Franki Makovac, ki je bila leta 2018 kaznovana s 500 evri globe, je sodišče odločilo drugače. Menilo je, da je bilo v njenem primeru dovolj dokazov, med drugim fotografij in radarskih podatkov, zaradi česar ustna obravnava ni bila nujna. ESČP zato v njenem primeru ni ugotovilo kršitve pravice do poštenega sojenja.
Pomembno je, da ESČP v sodbi ni odločalo o veljavnosti oziroma učinkih arbitražne odločbe iz leta 2017 in tudi ne o tem, komu pripada sporno območje. Obravnavalo je izključno vprašanje, ali sta bila postopka proti ribičema izvedena v skladu s pravico do poštenega sojenja.
Sodišče je za Latina navedlo, da je najprimernejši način odprave ugotovljene kršitve morebitna ponovitev domačega postopka, če bi to zahteval. Slovenska zakonodaja za takšen primer predvideva možnost zahteve za varstvo zakonitosti v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe ESČP.
Pred ESČP je več kot 800 podobnih pritožb proti Sloveniji, povezanih s postopki zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Sodišče pa za zdaj ni odredilo splošnih ukrepov, saj nima dovolj informacij, da bi lahko ugotovilo, ali so vsi ti primeri primerljivi z Latinovim. Latin je zahteval tudi 30.000 evrov odškodnine, vendar je ESČP presodilo, da ugotovitev kršitve sama po sebi predstavlja zadostno pravično zadoščenje, zato mu denarne odškodnine ni prisodilo.
