IEA soglasno sprostila 400 milijonov sodov, a Brent ostaja nad 90 dolarji

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes soglasno odločila o sprostitvi 400 milijonov sodov nafte iz strateških zalog svojih 32 članic. Gre za največji koordiniran poseg v 51-letni zgodovini agencije, več kot dvakrat toliko kot 182,7 milijona sodov, sproščenih po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Brent se po objavi trguje nad 90 dolarji za sod, analitiki investicijske hiše Macquarie pa so v prvi reakciji izračunali, da celoten paket ustreza le štirim dnevom globalne proizvodnje in 16 dnevom volumna, ki prehaja skozi Perzijski zaliv. “Če to ne zveni kot veliko, ni veliko,” so zapisali po poročanju Reutersa.

“Izzivi na naftnem trgu so brez presedana po obsegu, zato me veseli, da so članice IEA odgovorile z izrednim kolektivnim ukrepom brez presedana,” je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol iz pariškega sedeža agencije, kot poroča CNBC. V isti sapi je opozoril, da je za vrnitev stabilnih tokov nafte in plina najpomembnejše odprtje Hormuške ožine.

Soglasje je dozorelo v treh dneh. V ponedeljek so ministri financ G7 le zapisali, da so “pripravljeni ukrepati.” V torek so se ministri za energetiko sestali na izrednem zasedanju IEA, a niso dosegli dogovora. Šele v sredini skupni izjavi so prvič zapisali, da “načelno podpirajo izvajanje proaktivnih ukrepov, vključno z uporabo strateških rezerv.” Isto popoldne je francoski predsednik Emmanuel Macron na videoklicu voditeljev G7, prvem na temo iranske krize na ravni šefov držav, ocenil, da 400 milijonov sodov predstavlja “ekvivalent 20 dni volumna, ki se izvaža skozi Hormuško ožino.” Samo G7 pokriva 70 odstotkov celotnega paketa, je dodal po poročanju AP.

Japan bo prispeval 80 milijonov sodov in začel s sproščanjem že prihodnji teden, je napovedala premierka Sanae Takaichi. Japonska je “izjemno odvisna” od bližnjevzhodne nafte, je pojasnila po poročanju Financial Timesa. Južna Koreja bo sprostila 22,5 milijona, Nemčija 19,5 milijona (2,64 milijona ton), Francija do 14,5 milijona, Velika Britanija 13,5 milijona sodov. Ameriškega deleža, ki bo po ocenah JPMorgan Chase predvidoma največji, Washington uradno še ni objavil. Ameriški SPR razpolaga s 415 milijoni sodov, kar je 58 odstotkov skupne kapacitete 714 milijonov sodov.

Osrednje vprašanje za trge ni skupni volumen, temveč tempo. Ameriški SPR ima maksimalno hitrost izčrpavanja 4,4 milijona sodov dnevno, nafta pa po predsedniški odločitvi potrebuje 13 dni, da doseže odprti trg, kot navaja ameriško ministrstvo za energijo. Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je dejala, da bo do prvih dobav minilo “nekaj dni.” Skupna hitrost sproščanja vseh članic IEA bo po ocenah trejderjev in analitikov, ki jih povzema Rigzone, znašala od 1,2 milijona do 4 milijonov sodov dnevno. Citigroup ocenjuje, da iranska vojna s trga dnevno umika od 11 do 16 milijonov sodov. Tudi pri najoptimističnejšem scenariju strateške zaloge torej pokrijejo kvečjemu tretjino izpada.

Aritmetika razloži skepticizem trgov. Članice IEA skupno razpolagajo z več kot 1,2 milijarde sodov javnih zalog in dodatnimi 600 milijoni sodov industrijskih zalog pod državnim nadzorom. Sproščenih 400 milijonov sodov pomeni porabo tretjine javnih rezerv. Kaj ostane za naslednjo krizo? KPMG-jeva vodja za nafto in plin Angie Gildea je za NPR ocenila, da razpoložljiva orodja, “vključno s strateškimi zalogami, preusmerjanjem izvoza in plavajočimi zalogami, zagotavljajo le omejen učinek na obrobju, a niso strukturne rešitve.” Brez odprtja Hormuške ožine se položaj ne bo trajno spremenil.

Na terenu se razmere ne izboljšujejo. Po podatkih analitične družbe Kpler je od 6. marca Hormuško ožino prečkalo le sedem plovil, štirje tankerji in tri ladje za razsuti tovor. Danes je britanski mornarični center UKMTO potrdil, da je bila ob ožini z neznanim projektilom zadeta še ena tovorna ladja. Ameriška vojska je v torek po navedbah Centralnega poveljstva (CENTCOM) “eliminirala” 16 iranskih plovil za polaganje min, Donald Trump pa je zahteval takojšnjo odstranitev vseh min iz ožine. Eskorte tankerjev, ki jih Trump večkrat napoveduje, po poročanju Reutersa ameriška mornarica zavrača, ker so tveganja prevelika.

Nemčija je ob napovedi o sprostitvi zalog uvedla tudi omejitev, po kateri bodo bencinske postaje smele zvišati cene goriv le enkrat dnevno.

Poseg je šesti v zgodovini IEA, ki je bila ustanovljena leta 1974 po arabskem naftnem embargu. Dosedanjih pet posegov je bilo izvedenih leta 1991 (zalivska vojna), 2005 (orkana Katrina in Rita), 2011 (državljanska vojna v Libiji) in dvakrat leta 2022 (invazija na Ukrajino, skupno 182,7 milijona sodov). Današnja odločitev presega vse prejšnje skupaj.

Francoski minister za finance Roland Lescure je za BFMTV pojasnil, da dejanska izvedba “za zdaj še ni bila dokončno potrjena” in da morajo poslati jasno sporočilo: “Če ne moremo ponovno odpreti Hormuške ožine, jo bomo nadomestili z nafto od drugod.” Macron je na videoklicu G7 pozval tudi k povečanju globalne proizvodnje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v torek ocenila, da je zmanjšanje jedrske energije bilo “strateška napaka.”

Isti dan, ko IEA sproži rekordni poseg, iz Washingtona prihajajo februarski podatki o inflaciji. Goldman Sachs pričakuje jedrno rast cen 0,17 odstotka mesečno. Podatki so bili zbrani pred naftnim šokom in ga ne zajemajo, a bodo Fedu dali izhodiščno točko za oceno, na kakšni inflacijski podlagi vstopa v krizo. Nekdanji glavni ekonomist IMF Maurice Obstfeld je za Euronews položaj označil za “scenarij nočne more” centralnih bank: višje cene energije poganjajo inflacijo in obenem zavirajo rast, centralni bankarji pa stojijo pred nemogočo izbiro med dvigom obrestnih mer in podporo gospodarstvu.

Investicijska hiša Macquarie je v komentarju pred odločitvijo IEA zapisala: “Strateške zaloge niso trajna rešitev. Surova nafta se bo trgovala kot meme delnica, dokler ne bo rešitev mir.”