Evropske železnice postajajo vse zmogljivejše, Slovenija med državami z vidnim napredkom

Evropsko železniško omrežje se v zadnjih desetletjih postopoma spreminja. Čeprav je skupna dolžina prog v Evropski uniji manjša kot pred tremi desetletji, se infrastruktura hkrati modernizira. Povečuje pa se tudi delež večtirnih prog in elektrifikacije, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada.

V EU je trenutno približno 201.314 kilometrov železniškega omrežja, kar je 8,7 odstotka manj kot leta 1990. Zmanjšanje je predvsem posledica zapiranja manj obremenjenih regionalnih prog, medtem ko države vlagajo v izboljšanje zmogljivosti glavnih prometnih koridorjev.

Eden od ključnih kazalnikov zmogljivosti omrežja je število prog z dvema ali več tiri. Leta 2024 je bilo takšnih 40,8 odstotka železniškega omrežja EU, medtem ko jih je bilo leta 1990 31,8 odstotka. Večtirne proge omogočajo večjo frekvenco vlakov, večjo zanesljivost prometa in boljšo pretočnost železniškega sistema.

Padci med 1990 in 2024:

• Irska -4,0 odstotne točke
  
• Litva -3,4
  
• Slovenija -0,9
  
• Estonija -0,2
  
  

Največ večtirnih prog imajo Belgija, kjer njihov delež dosega 80,8 odstotka, Nizozemska s 70,5 odstotka, Francija z 62,7 odstotka ter Luksemburg z 59 odstotki. Na drugi strani imajo precej nižje deleže Estonija z 9,4 odstotka in Hrvaška z 10,5 odstotka.

Elektrifikacija ključ modernizacije

Poleg večtirnih prog se v Evropi povečuje tudi elektrifikacija železniških prog. Leta 2024 je bilo elektrificiranih 57,6 odstotka železniškega omrežja EU, medtem ko je bil delež leta 1990 približno 40 odstotkov.

Elektrifikacija je eden ključnih elementov evropske prometne politike, saj omogoča zmanjšanje emisij in večjo energetsko učinkovitost železniškega prometa.

Slovenija med državami z vidnim napredkom

Tudi Slovenija v zadnjem desetletju postopoma modernizira železniško infrastrukturo. Med letoma 2013 in 2023 se je delež elektrificiranih prog povečal za 8,7 odstotne točke, kar je eden večjih skokov med državami Evropske unije.

Slovenija ima približno 1.200 kilometrov železniških prog, od tega je približno polovica elektrificiranih. Modernizacija infrastrukture je povezana tudi z uvajanjem naprednih varnostnih sistemov.

Po deležu prog, opremljenih z evropskim varnostnim sistemom ETCS, se Slovenija uvršča med vodilne države v EU. S približno 37,5 odstotka prog, opremljenih s tem sistemom, je na tretjem mestu v EU, takoj za Luksemburgom in Belgijo. Sistem ETCS omogoča boljšo avtomatizacijo nadzora nad vlaki, večjo varnost ter večjo zmogljivost prog.

Rast potniškega prometa

Modernizacija infrastrukture in obnovitev voznega parka se odražata tudi v rasti potniškega prometa. Po podatkih Eurostata se je število potnikov na slovenskih železnicah leta 2024 povečalo za 19,5 odstotka, kar je druga največja rast v EU, takoj za Madžarsko.

Rast potniškega prometa je povezana z uvajanjem novih vlakov, izboljšanjem storitev in postopno prenovo infrastrukture.

Razvoj železniškega prometa je ena ključnih usmeritev evropske prometne politike. Evropska unija želi večji del potniškega in tovornega prometa preusmeriti z cest na železnice, saj so te energetsko učinkovitejše in okoljsko prijaznejše.

Zato države članice vlagajo v elektrifikacijo prog, uvajanje digitalnih signalnih sistemov in širitev zmogljivosti glavnih prometnih koridorjev.

Podatki Eurostata kažejo, da se evropsko železniško omrežje sicer zmanjšuje, vendar postaja vse bolj moderno in zmogljivo. V tem procesu ima tudi Slovenija pomembno vlogo, predvsem pri uvajanju naprednih varnostnih sistemov in rasti potniškega prometa.