Letna srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku so se končala brez novih pobud za pomoč državam v razvoju. Te se soočajo z višjimi stroški zadolževanja, inflacijo in negotovostjo zaradi umetne inteligence, medtem ko jim mednarodne finančne institucije znova svetujejo zmanjševanje primanjkljajev in gospodarske reforme.
Medtem ko finančni instituciji državam priporočata zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in reforme za privabljanje zasebnih naložb, kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi ne odgovarjajo na vsa tveganja, ki jih prinašajo geopolitični pretresi in tehnološke spremembe.
Po besedah direktorice IMF Kristaline Georgieve so se povprečni stroški servisiranja dolga držav v razvoju v desetih letih več kot podvojili in dosegli 14 odstotkov državnih prihodkov. Zaradi tega imajo vlade manj sredstev za zdravstvo, izobraževanje in druge razvojne potrebe, poroča Reuters.
Georgieva je opozorila tudi na negotovost, povezano z umetno inteligenco, pri kateri je po njenem mnenju še veliko neodgovorjenih vprašanj. Države v razvoju se poleg tega soočajo z zmanjševanjem uradne razvojne pomoči in težavami pri privabljanju tujih vlagateljev.
Gospodarska rast se upočasnjuje
Svetovna banka ocenjuje, da se je gospodarska rast v državah v razvoju upočasnila s 4,4 na približno 3,6 odstotka. Slabše so tudi napovedi za razvita gospodarstva, čeprav se je svetovno gospodarstvo doslej izognilo recesiji, ki so jo nekateri pričakovali zaradi energetskega šoka.
Udeleženci srečanj so opozorili, da odpornost gospodarstva na pretekle krize ne zagotavlja zaščite pred prihodnjimi pretresi. Med tveganji ostajajo vojne, energetska negotovost, podnebne nesreče in morebitni pretresi, povezani z umetno inteligenco.
Kritiki zato pozivajo k večjemu poudarku na vključujoči gospodarski rasti in zmanjševanju neenakosti. Brez jasnejših rešitev za države z omejenimi finančnimi možnostmi bi se lahko razvojne razlike med državami še povečale.
