Indeks čipov v šestih dneh izgubil okoli 12 odstotkov, ameriške borze zaradi inflacije navzdol

Filadelfijski borzni indeks polprevodniških družb, v katerem sta tudi družbi Nvidia in Broadcom, je v sredo padel za 4,3 odstotka in po podatkih Reutersa sklenil šesto zaporedno sejo z izgubo, najdaljši tak niz od maja 2025. V teh šestih sejah je indeks izgubil okoli 12 odstotkov, ameriški indeks S&P 500 pa je v sredo zdrsnil za 1,11 odstotka, kar je njegov največji dnevni padec od julija, poroča Bloomberg. Evropski indeks Stoxx 600 je po podatkih Reutersa dan končal za 0,43 odstotka višje, pri 637,75 točke.

Razprodajo je po poročanju Reutersa okrepila septembrska inflacija v ZDA, ki se je po podatkih ameriškega urada za statistiko dela zvišala na 3,7 odstotka z avgustovskih 3,4 odstotka. Agencija je zvišanje pripisala skoku cen bencina, ekonomisti, ki jih je anketiral Reuters, pa so pričakovali 3,6 odstotka. Verjetnost dviga obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) na seji 27. in 28. oktobra je po podatkih LSEG, ki jih je navedel Reuters, dopoldne narasla z 21,6 na 46 odstotkov, do konca dneva pa so se stave po poročanju Bloomberga zmanjšale. Bloomberg padec delnic proizvajalcev čipov pripisuje skrbem zaradi višjih obrestnih mer, visokih vrednotenj in ogromnih stroškov gradnje infrastrukture za umetno inteligenco.

Strah pred inflacijo zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu je po poročanju Reutersa utrdil pričakovanja o strožji denarni politiki. Severnomorska nafta brent se je v sredo podražila za 0,35 odstotka na 106,06 dolarja za sod, ameriška lahka nafta WTI pa za 1,01 odstotka na 95,09 dolarja, kar je njena najvišja raven v treh tednih, poroča Reuters. Savdsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so jemenski hutiji napadli upravno stavbo družbe Saudi Aramco v Dhahranu, mornarica iranske revolucionarne garde pa je navedla, da se je južno od Hormuške ožine potopila kontejnerska ladja, potem ko je zadela morsko mino in zagorela. „Danes vidimo veliko trgovanja iz strahu,“ je za Reuters povedal Phil Flynn, višji analitik pri družbi Price Futures Group.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v sredo v mesečnem poročilu zapisala, da je izvoz surove nafte iz zalivskih držav septembra zrasel za 4,4 milijona na 13,9 milijona sodov na dan, kar je več kot 75 odstotkov predvojne ravni. Agencija kljub okrevanju izvoza pričakuje, da bo na trgu do konca leta primanjkovalo nafte, ponudba srednjih destilatov, med katere sodi dizel, pa bo verjetno ostala omejena še dobršen del leta 2027.

Indeks Nasdaq Composite je padel za 1,88 odstotka na 26.692,87 točke. Delnici družb Dell in Hewlett Packard Enterprise sta se po podatkih Yahoo Finance pocenili za 11,3 oziroma 8,3 odstotka, potem ko je banka Barclays po poročanju Reutersa znižala priporočilo zanju. Obveznice družbe CoreWeave so po poročanju Bloomberga padle na raven, ki je običajno znak finančne stiske. Delnica banke Bank of America je po podatkih Yahoo Finance izgubila 4,8 odstotka, potem ko je banka po poročanju Reutersa z dobičkom zaostala za pričakovanji analitikov in razkrila stroške v višini 1,2 milijarde dolarjev, povezane s kaznijo regulatorjev, ker ni odkrila morebitnega pranja denarja.

Nizozemska družba ASML, največji svetovni dobavitelj strojev za izdelavo čipov, je isti dan po poročanju Reutersa sporočila, da je povpraševanje po njenih napravah tako veliko, da mu v letih 2027 in 2028 ne bo mogla v celoti zadostiti. Družba je v tretjem četrtletju ustvarila 11,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 4,96 milijarde evrov čistega dobička, za zadnje četrtletje pa napoveduje od 14,2 do 15,2 milijarde evrov prihodkov, kaže poročilo, ki ga je predložila ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC). Delnica družbe ASML se je v Amsterdamu podražila za 1,2 odstotka, indeks Euro Stoxx 50 pa je po podatkih nemške agencije dpa-AFX pridobil 0,38 odstotka na 6.190,37 točke. Gordon Kerr, strateg za evropsko makroekonomijo pri bonitetni agenciji KBRA, je za Reuters dejal, da je družba ASML podprla tezo o močnem povpraševanju po čipih in o naložbah v infrastrukturo, ki se bodo verjetno nadaljevale še v letu 2027. Vlagatelji po podatkih LSEG, ki jih navaja Reuters, pričakujejo, da bo Evropska centralna banka obrestne mere oktobra ohranila nespremenjene, verjetnost dviga decembra pa ocenjujejo na 81 odstotkov.

Ulrike Hoffmann-Burchardi iz naložbenega oddelka banke UBS je po poročanju Bloomberga ocenila, da je nedavni padec prej prilagoditev pričakovanj kot temeljni prelom v zgodbi o naložbah v umetno inteligenco. Stratezi družbe TD Securities po poročanju Bloomberga menijo, da je sredino poročilo o inflaciji povečalo možnost dviga že oktobra, a da bo Fed obrestne mere na oktobrski seji ohranil nespremenjene in se za dvig odločil decembra, ker del zaostrovanja namesto njega že opravlja trg.

V četrtek zjutraj se je nafta pocenila, ker so trgovci po poročanju Reutersa tveganje napadov na ladje v Hormuški ožini tehtali ob ameriških prizadevanjih za nižje stroške prevoza. Reuters je v sredo, sklicujoč se na ameriškega vladnega uradnika, poročal, da vlada ZDA razmišlja o omilitvi sankcij za ladje tako imenovane flote v senci, ki so prevažale nafto in naftne derivate iz Rusije, Irana in Venezuele, ker so stroški ladijskega prevoza zaradi vojne z Iranom dosegli rekordno raven. Sod nafte brent se je ob 6.53 po podatkih Trading Economics prodajal po 104,43 dolarja, za 1,5 odstotka manj kot ob sredinem zaključku.