Cene življenjskih potrebščin so bile aprila 2026 za 3,1 odstotka višje kot pred enim letom. To je občuten skok glede na marec, ko je letna inflacija znašala 2,5 odstotka, in glede na april lani, ko je bila 2,3 odstotka. Mesečna rast je znašala 1,9 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Slovenija se vrača v inflacijsko območje, ki ga je zapustila šele lani. Tokrat ne raste hrana, ampak energija in gorivo.
Skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva je bila aprila za 9,7 odstotka dražja kot pred enim letom. Ta skupina je k skupni inflaciji prispevala 1,2 odstotne točke, kar je največ od vseh kategorij. Na mesečni ravni so goriva in maziva za osebna prevozna sredstva podražila za 18,6 odstotka, tekoča goriva pa za 32,1 odstotka.
Neposredna je tudi povezava z globalnimi razmerami. Nafta Brent je marca 2026 stala 103,13 USD za sod, Svetovna banka pa je ta teden napovedala 24-odstotni skok cen energije v letu 2026, kar bo po njihovi oceni najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino. Vojna v Iranu in blokada Hormuške ožine sta dvignili cene, ki se zdaj kažejo v slovenskih podatkih. Inflacijski odmev vojne pride z zamikom enega do dveh mesecev, aprilski podatki tako odražajo dogajanje iz februarja in marca. Majske številke bodo verjetno še višje.
Prevoz je bil na letni ravni dražji za 4,6 odstotka in je k inflaciji prispeval 0,7 odstotne točke. Na mesečni ravni je prevoz podražil za 5,4 odstotka, kar je za energijo drugi največji mesečni prispevek.
Hrana se umirja, zdravstvo in najemnine rastejo
Hrana in brezalkoholne pijače so bile aprila le za 1,0 odstotka dražje kot pred enim letom, kar je bistveno manj kot v prejšnjih letih visoke prehranske inflacije. Na mesečni ravni so cene hrane celo padle za 0,2 odstotka, kar je dobra novica za gospodinjstva, ki so bila v zadnjih dveh letih najbolj prizadeta prav zaradi stroškov hrane.
A se inflacija seli v druge kategorije. Zdravstvo je bilo dražje za 5,3 odstotka, izobraževanje za 3,8 odstotka, najemnine pa so na mesečni ravni zrasle za 10 odstotkov. Hrano lahko zamenjamo z cenejšo alternativo, za zdravstvene storitve ali najemnino te možnosti praviloma nimamo.
Oblačila in obutev so bila za 2,9 odstotka cenejša kot pred enim letom, kar je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke. Pocenitev v tem segmentu je posledica globalnih dobavnih verig in pritiska uvoza iz Azije, ne pa odraz domačih razmer.
Slovenija nad povprečjem EU
Harmonizirana inflacija, ki omogoča primerjavo z drugimi državami EU, je bila aprila 3,4 odstotka. Marca je bila povprečna inflacija v evrskem območju 2,6 odstotka, v EU pa 2,8 odstotka. Slovenija je torej nad povprečjem. Romunija je marca beležila 9 odstotkov, Danska le 1 odstotek.
Svetovna banka in Evropska komisija, katere kazalnik ESI je aprila padel na najnižjo točko od novembra 2020, kažeta, da inflacijska pričakovanja rastejo, gospodarska aktivnost pa pada.
