Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora Evropske centralne banke, je v intervjuju za Reuters dejala, da bo po njeni oceni zvišanje obrestne mere na junijskem zasedanju potrebno. ECB bo o obrestni meri odločala 11. junija. Schnabel je povedala, da je inflacija v evrskem območju že dosegla 3 odstotke in da po tržnih pričakovanjih do konca leta narašča proti 4 odstotkom.
Cene nafte so nad ravnjo, ki jo je ECB predvidevala v marčevskem osnovnem scenariju. Po besedah Schnabel se je šok iranske vojne izkazal za trajnejšega, kot je ECB pričakovala. Tudi če bi se vojna končala danes, je škoda na energetski infrastrukturi in globalnih dobavnih verigah že tolikšna, da bi bil odziv denarne politike potreben.
Schnabel je opozorila, da se energetski šok preliva v širšo inflacijo. Po podatkih iz ankete Evropske komisije hitro narašča delež podjetij, ki nameravajo v prihodnjih treh mesecih zvišati prodajne cene. Ta delež raste hitreje kot leta 2022. Kratkoročna inflacijska pričakovanja so po vseh anketah in tržnih kazalnikih močno narasla. Schnabel je dejala, da se premikajo navzgor tudi srednjeročna pričakovanja potrošnikov, kar po njeni oceni nakazuje tveganje za odsidranje inflacijskih pričakovanj.
O plačah je povedala, da trdi podatki zamujajo zaradi dolgih pogajalskih ciklov in rokov kolektivnih pogodb, a da zgodnji kazalniki kažejo rahlo zvišanje rasti plač. Čakati na trde podatke o plačah bi po njenih besedah pomenilo, da bo ECB ukrepala prepozno.
Na vprašanje, ali se junijsko zvišanje obrestne mere konča pri enem samem dvigu, je odgovorila, da bo ECB na vsakem zasedanju znova ocenila podatke in da se ne zavezuje k nobeni vnaprejšnji poti obrestne mere. Dodala pa je, da je marčevski osnovni scenarij že vključeval tržna pričakovanja dveh dvigov. Trg jih trenutno vračunava tri.
Schnabel je o gospodarski rasti dejala, da bo negativni učinek na rast močnejši, kot je ECB predvidevala marca. Kazalniki zaupanja potrošnikov so strmo padli. Rast potrošnje bo verjetno šibkejša od projekcij. Storitveni sektor se po zadnjih PMI podatkih občutno upočasnjuje. Predelovalne dejavnosti še rastejo, deloma zaradi kopičenja zalog pred pričakovanimi pomanjkanji.
Schnabel je bila pri investicijah optimistična. Energetski šok je po njenih besedah še povečal nujnost vlaganj v zeleni in digitalni prehod ter v obrambno industrijo. Globalni razcvet umetne inteligence, ki ga je ECB sprva obravnavala kot pozitiven ponudbeni šok, za zdaj deluje kot močan globalni povpraševalni šok, ki drži svetovno rast pokonci.
O naftnem trgu je povedala, da se zaloge praznijo rekordno hitro, ker svet porablja več nafte, kot je proizvaja. Pomanjkanja v Evropi za zdaj ni, a ga ni mogoče izključiti. Roki dobav se daljšajo, indeks globalnih pritiskov na dobavne verige newyorške Federal Reserve je na najvišji ravni od leta 2022, stroški prevoza blaga rastejo.
Na vprašanje o nedavni razprodaji na obvezniškem trgu je Schnabel dejala, da je rast donosnosti v evrskem območju posledica višje inflacijske kompenzacije in višjih premij za inflacijsko tveganje. Realne obrestne mere so stabilne. Centralna banka mora po njenih besedah jasno sporočiti, da bo inflacijo vrnila k cilju, in nato ustrezno ukrepati.
Schnabel je na vprašanje, ali je kandidatka za predsednico ECB, odgovorila, da je pripravljena, če bi bila pozvana.
