Inflacija v evroobmočju je februarja po prvi oceni dosegla 1,9 odstotka, potem ko je januarja znašala 1,7 odstotka. Na prvi pogled gre za vrnitev tik pod ciljno raven Evropske centralne banke, ki je postavljena pri dveh odstotkih. Vendar podrobnejši pogled razkrije precej bolj razgibano sliko.
Največji pritisk še naprej prihaja iz storitev, kjer je letna rast cen dosegla 3,4 odstotka. Hrana, alkohol in tobak so se podražili za 2,6 odstotka, medtem ko so cene energentov ostale v negativnem območju in so bile 3,2 odstotka nižje kot pred letom dni. Prav energija je eden ključnih razlogov, da je skupna inflacija pod dvema odstotkoma.
Če izračunamo inflacijo brez energije, znaša 2,4 odstotka. To pomeni, da cenovni pritiski v osnovi še niso povsem izginili. Posebej izstopa nepredelana hrana, kjer je rast cen dosegla 4,6 odstotka.
Evroobmočje ni enotno
Podatki po državah kažejo precejšnje razlike. Francija beleži 1,1-odstotno inflacijo, Nemčija 2,0 odstotka. Na drugi strani so Hrvaška s 3,9 odstotka, Slovaška s 4,0 odstotka in Litva z 3,2 odstotka.
Razpon med državami presega tri odstotne točke. To pomeni, da enotna denarna politika deluje v zelo različnih cenovnih okoljih. Države srednje in vzhodne Evrope imajo še vedno višjo inflacijo, deloma zaradi hitrejše rasti plač in storitev.
ECB še ne more razglasiti zmage
Glavna številka 1,9 odstotka daje vtis, da se je inflacija vrnila pod nadzor in da je cilj Evropske centralne banke dosežen. Toda struktura cen kaže drugačno sliko. Storitve ostajajo pri 3,4 odstotka, jedrna inflacija znaša 2,4 odstotka, nepredelana hrana celo 4,6 odstotka, medtem ko so energenti še vedno v negativnem območju.
To pomeni, da je skupna inflacija pod dvema odstotkoma predvsem zaradi padca cen energije. Cenovni pritiski v domačem povpraševanju in storitvenem sektorju ostajajo trdovratni. Dokler se ti segmenti ne umirijo, si ECB težko privošči prezgodnje znižanje obrestnih mer ali zmagoslavne izjave o koncu inflacijskega cikla.
| Letna rast (%) | Mesečna rast (%) | Utež (‰) | |
|---|---|---|---|
| Skupaj (HICP) | 1,9 | 0,7 | 1000,0 |
| Brez energije | 2,4 | 0,7 | 909,7 |
| Brez energije in nepredelane hrane | 2,3 | 0,7 | 858,3 |
| Brez energije, hrane, alkohola in tobaka (jedrna inflacija) | 2,4 | 0,8 | 720,8 |
| Hrana, alkohol in tobak | 2,6 | 0,3 | 188,9 |
| Predelana hrana, alkohol in tobak | 1,8 | 0,1 | 137,5 |
| Nepredelana hrana | 4,6 | 1,0 | 51,4 |
| Energija | -3,2 | 0,6 | 90,3 |
| Neenergetski industrijski proizvodi | 0,7 | 0,7 | 252,5 |
| Storitve | 3,4 | 0,8 | 468,3 |
Slovenija nad povprečjem
Slovenija je februarja zabeležila 2,8-odstotno letno inflacijo, kar je skoraj odstotno točko nad povprečjem evroobmočja. Mesečna rast cen je znašala 0,6 odstotka.
Zakaj so domače cene višje kot v povprečju evra? Eden od razlogov je struktura potrošnje, kjer imajo storitve pomembno težo. Če so prav storitve najtrdovratnejši del inflacije, je logično, da države z močnejšo rastjo domačega povpraševanja beležijo višje stopnje.
Inflacija februar 2026
| Država / območje | Letna inflacija (%) |
| Evroobmočje | 1,9 |
| Francija | 1,1 |
| Nemčija | 2,0 |
| Slovenija | 2,8 |
| Hrvaška | 3,9 |
| Slovaška | 4,0 |
| Litva | 3,2 |
Kaj to pomeni za ECB in podjetja?
Podatek 1,9 odstotka sam po sebi ne pomeni konca inflacijskega cikla. Dokler so storitve nad tremi odstotki in jedrna inflacija nad dvema, bo Evropska centralna banka previdna pri morebitnih znižanjih obrestnih mer.
Preberite več:
Za podjetja to pomeni, da se stroški ne umirjajo enakomerno. Energija sicer ne predstavlja več glavnega tveganja, a stroški dela in storitev ostajajo visoki. V državah z nadpovprečno inflacijo, kot je Slovenija, je vprašanje konkurenčnosti še posebej občutljivo. Inflacija je torej pod simbolno mejo dveh odstotkov, vendar struktura cen kaže, da stabilizacija še ni povsem zaključena.
