Letna inflacija v evrskem območju je bila avgusta 3,2-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj od prve ocene izpred dveh tednov, je v dokončnih podatkih sporočil Eurostat. Kljub reviziji navzdol ostaja najvišja po začetku leta in za 0,3 odstotne točke višja kot julija.
V Sloveniji je bila rast cen s 3,4 odstotka znova nad povprečjem evrskega območja, glavni krivec za draginjo pa ostaja energija.
Pospešek inflacije z 2,9 odstotka julija na 3,2 odstotka avgusta gre pripisati predvsem energentom, ki so bili medletno dražji za 14,3 odstotka in so k skupni inflaciji prispevali 1,29 odstotne točke. Vzrok je dražja nafta na svetovnih trgih po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu.
Največ, 1,43 odstotne točke, so prispevale storitve. Nasprotno se je rast cen hrane umirila na 1,1 odstotka, osnovna inflacija brez energije in hrane pa je ostala pri 2,4 odstotka, kar kaže, da cenovni pritiski povsod razen pri energiji počasi popuščajo.
| PRISPEVEK K INFLACIJI EVRSKEGA OBMOČJA (avgust) | |
|---|---|
| Skupina | Odstotne točke |
| Storitve | +1,43 |
| Energija | +1,29 |
| Industrijski proizvodi (brez energije) | +0,30 |
| Hrana, pijača in tobak | +0,22 |
Vir: Eurostat
Slovenija nad povprečjem
Slovenska 3,4-odstotna inflacija je bila avgusta nekoliko nad povprečjem, a daleč od skrajnosti. Najnižjo rast cen so zabeležili na Švedskem (0,3 odstotka), v Estoniji in na Češkem, najvišjo pa v Romuniji (6,3 odstotka), Litvi in na Cipru.
V primerjavi z julijem se je inflacija zvišala v dvajsetih državah članicah, kar potrjuje, da gre za širši evropski pojav. Slovenska rast cen je bila podobna italijanski in nemški ter nižja od hrvaške.
Vztrajno visoka inflacija je neposredno povezana z odločitvami Evropske centralne banke, ki je obresti letos že dvakrat zvišala prav zaradi energetskih pritiskov. Dokler bo nafta ostajala draga, se bo splošna rast cen težko vrnila proti dvoodstotnemu cilju, kar podaljšuje obdobje dražjega denarja in višjih življenjskih stroškov.
