Letna inflacija v evrskem območju se je septembra povzpela na 3,8 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,2 odstotka, pred letom dni pa 2,2 odstotka, kažejo podatki Eurostata.
Enako, 3,8-odstotno stopnjo je dosegla tudi celotna Evropska unija. Rast cen tako ostaja občutno nad dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke.
Glavni razlog za pospešek je energija. Ta je k letni inflaciji evrskega območja prispevala 1,71 odstotne točke, cene energentov pa so bile medletno višje za 18,9 odstotka.
Sledile so storitve s prispevkom 1,52 odstotne točke ter industrijski izdelki in hrana. Inflacija se je septembra glede na avgust zvišala v 23 od 27 držav članic, v treh je ostala nespremenjena, v eni pa se je znižala.
| LETNA INFLACIJA (HICP), SEPTEMBER 2026 | |
|---|---|
| Država oziroma območje | Stopnja |
| Evrsko območje | 3,8 % |
| Evropska unija | 3,8 % |
| Slovenija | 3,7 % |
| Nemčija | 3,3 % |
| Italija | 4,2 % |
| Najvišja: Romunija | 6,5 % |
| Najnižja: Švedska | 1,0 % |
Vir: Eurostat
Razlike med državami ostajajo velike. Najnižjo inflacijo so imeli na Švedskem (1,0 odstotka) ter na Danskem in Madžarskem (po 2,1 odstotka), najvišjo pa v Romuniji (6,5 odstotka), Litvi (6,1 odstotka) in Bolgariji (5,6 odstotka).
Slovenija je s 3,7 odstotka tik pod povprečjem evrskega območja, kar jo uvršča med države z zmernejšo rastjo cen v zahodnem delu Unije.
