Interventni zakon bi gospodinjstvu pri hrani prihranil 183 evrov na leto, če bi trgovci znižali cene

Povprečno gospodinjstvo bi z nižjim davkom na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, ki ga predvideva Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), na leto prihranilo 183 evrov, upokojenec z neto pokojnino 1.000 evrov bi na leto pridobil 120 evrov, zaposleni z bruto plačo 10.000 evrov na mesec pa 3.465 evrov neto, kaže izračun Lider.si.

Sindikati so 9. oktobra v Državnem zboru vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu, ki so ga poslanci sprejeli 11. maja. Zakon še ni objavljen v Uradnem listu, zato nobena njegova določba ne velja. Lider.si je učinke izračunal po lestvici za odmero dohodnine za leto 2026 in veljavnih stopnjah prispevkov ob predpostavki, da bi ukrepi veljali vse leto in da bi trgovci in dobavitelji nižji DDV v celoti prenesli v cene. Ocene Fiskalnega sveta, iz katerih je izpeljan tudi povprečni prihranek gospodinjstva pri hrani, se nanašajo na leto 2027.

Razvojna kapica bi omejila osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost na 7.500 evrov bruto na mesec, kar je 2,8-kratnik povprečne bruto plače za julij, ki je po podatkih Statističnega urada znašala 2.708,63 evra, zato zaposlenih s povprečno plačo ne bi zajela. Zaposleni z bruto plačo 10.000 evrov na mesec bi na leto plačal 6.930 evrov manj prispevkov, a bi se mu dohodnina zvišala za polovico tega zneska, ker se plačani prispevki odštevajo od davčne osnove, ta pa je pri tej plači v najvišjem, 50-odstotnem dohodninskem razredu. Neto bi mu ostalo 3.465 evrov več, njegov delodajalec pa bi prihranil 5.130 evrov. Pri bruto plači 15.000 evrov na mesec bi se neto plača zvišala za 10.395 evrov na leto. Fiskalni svet ocenjuje, da bi kapica danes zajela slabih 13.000 zaposlenih, do leta 2027 pa skoraj 22.000, ker se prag ne bi usklajeval z rastjo plač. Javne blagajne bi po oceni sveta izgubile 265 milijonov evrov.

Upokojenci bi prenehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki od julija 2025 znaša en odstotek neto pokojnine. Pri neto pokojnini 1.000 evrov je to deset evrov na mesec. Večji znesek bi zakon prinesel zaposlenim, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in ostanejo v delovnem razmerju. Po veljavnem 39.a členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ti zaposleni v prvih treh letih prejemajo 40 odstotkov pokojnine, nato pa 20 odstotkov. ZIURS ta člen črta in določa, da se jim pokojnina izplačuje v celoti. Zaposleni, ki mu pripada pokojnina 1.200 evrov, bi v prvih treh letih na leto prejel 8.640 evrov več bruto pokojnine. Strošek izplačevanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela Fiskalni svet ocenjuje na 257 milijonov evrov, strošek ukinitve prispevka upokojencev in oseb s postranskim poklicem za dolgotrajno oskrbo pa na 81 milijonov evrov. Po navedbah Ustavnega sodišča v odločbi U-I-106/26 zakon v 24. členu uvaja tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu na dan, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, in mehanizem za nadaljevanje delovnega razmerja.

Stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem bi se znižala s 25 na 15 odstotkov, pri oddajanju stanovanja ali stanovanjske hiše najemniku, ki je mlajši od 30 let ali v nepremičnini živi z mladoletnim otrokom, pa na pet odstotkov. Najemodajalec, ki stanovanje odda za 600 evrov na mesec in uveljavlja 10-odstotne normirane stroške, danes na leto plača 1.620 evrov dohodnine. Po ZIURS bi plačal 972 evrov, pri oddajanju mlademu najemniku ali družini z otrokom pa 324 evrov. Javne finance bi po oceni Fiskalnega sveta izgubile 40 milijonov evrov.

Stopnja DDV za 15 skupin osnovnih živil bi se znižala z 9,5 na pet odstotkov, kar bi ob polnem prenosu nižje stopnje cene teh živil znižalo za 4,1 odstotka. Fiskalni svet izpad ocenjuje na 159 milijonov evrov. Če bi ta znesek razdelili med 868.900 zasebnih gospodinjstev, kolikor jih je bilo lani v Sloveniji po podatkih Eurostata, bi na gospodinjstvo na leto prišlo 183 evrov. Za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo bi zakon uvedel 9,5-odstotno stopnjo DDV, ki bi veljala največ devet mesecev. Elektrika je danes obdavčena po splošni 22-odstotni stopnji, zato bi se mesečni račun v višini 100 evrov znižal za 10,2 odstotka, gospodinjstvo s takšnim računom pa bi v devetih mesecih skupaj prihranilo 92 evrov. Ta ukrep bi po oceni Fiskalnega sveta stal 183 milijonov evrov.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je 21. septembra na skupni novinarski konferenci petih sindikalnih central dejal, da bi zakon v veliki meri koristil prejemnikom visokih plač. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na isti konferenci ocenil, da bi račun plačali upokojenci, mladi, zdravstvena blagajna in uporabniki dolgotrajne oskrbe. Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo po odločitvi upravnega odbora zakon na referendumu podprla, je ob tej odločitvi zapisala, da bi kapica pomagala zadržati in privabiti kadre za zahtevnejša delovna mesta. Zbornica je navedla, da je Slovenija med državami brez zgornje meje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, za primerjavo pa je izpostavila Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško, ki takšno mejo imajo. Sočasno prejemanje polne pokojnine in plače bi po oceni zbornice ljudi spodbudilo, da dlje ostanejo na trgu dela, podjetjem pa bi omililo pomanjkanje kadrov.

Nižja najnižja zavarovalna osnova samozaposlenih in kmetov z nizkimi prihodki bi po oceni Fiskalnega sveta stala 132 milijonov evrov, višji prag prihodkov za normirance, ki bi se pri polnih normirancih zvišal s 60.000 na 150.000 evrov, pa bi stal 79 milijonov evrov. Fiskalni svet, ki vsebinske ustreznosti ukrepov ne presoja, je neposredni javnofinančni učinek vseh osmih ukrepov ocenil na 1,195 milijarde evrov ali 1,48 odstotka BDP. Predlagatelji, skupina poslank in poslancev, so v predlogu zakona izpad ocenili na 571,7 milijona evrov na leto. Gospodarska rast, ki bi jo ukrepi spodbudili, bi po oceni sveta kratkoročno nadomestila približno četrtino izpada, po desetih letih pa okoli polovico.

Ustava v 90. členu določa, da Državni zbor razpiše referendum, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in najmanj petina vseh volivcev.