Italijanska vlada namerava petino prihodnjega proračunskega paketa, vrednega 23,5 milijarde evrov, pokriti s prispevkom bank in zavarovalnic, ki naj bi leta 2027 v državno blagajno vplačale okoli pet milijard evrov. Znesek izhaja iz osnutka proračunskega načrta, ki ga je italijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance v noči na 15. oktober poslalo Evropski komisiji. Po tabelah dokumenta bo finančni sektor leta 2027 prispeval 0,21 odstotka BDP, leta 2028 približno tri milijarde evrov, leta 2029 pa nekaj več kot dve milijardi evrov.
Italijansko bančno združenje ABI prispevek zavrača. Njegov predsednik Antonio Patuelli je v petek na posvetu konzorcija bančnih storitev CSE, kjer ga je intervjuval novinar Ferruccio de Bortoli, dejal, da v ustavi nikjer ne piše, da morajo biti nekateri “tepeni”. Dodatnega bremena po njegovih besedah ne bodo plačali “bankirji s cilindri iz Cityja”, ampak delničarji, vlagatelji in varčevalci. Združenje se sklicuje na lanski triletni dogovor z vlado, vreden približno deset milijard evrov, ki med drugim vključuje odlog nekaterih davčnih odbitkov in sprostitev kapitalskih rezerv.
Minister za gospodarstvo in finance Giancarlo Giorgetti je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Bangkoku zagotovil, da bo prispevek “vzdržen” in da “nihče ne bo umrl”. Po poročanju dnevnika Il Messaggero je prispevek opisal kot pomoč pri zniževanju razmika v donosnosti med italijanskimi in nemškimi državnimi obveznicami. Od nižjega razmika imajo po ministrovih besedah korist tudi banke, ki imajo v bilancah veliko italijanskih državnih obveznic. O višini in obliki prispevka se bo vlada s finančnim sektorjem še pogajala.
Delnice UniCredita so se na milanski borzi v petek podražile za 1,4 odstotka, delnice zavarovalnice Unipol pa za 2,8 odstotka. Indeks FTSE MIB je zrasel za 0,93 odstotka. Analitiki po navedbah dnevnika Il Messaggero ocenjujejo, da bo učinek prispevka na banke obvladljiv.
Isti dan je vlada Giorgie Meloni z Evropsko komisijo zaključila pogajanja o februarskem odloku o položnicah. Komisija je načeloma pristala na mehanizem, s katerim bo Rim proizvajalcem elektrike iz plina nadomestil podražitev plina, da bi znižal veleprodajno ceno elektrike. Po poročanju dnevnika Il Fatto Quotidiano nadomestilo ne bo pokrivalo stroškov emisijskih kuponov ETS. Rim mora Komisiji priglasiti novo besedilo odloka, ki ga bo Komisija po navedbah urada predsednice vlade obravnavala prednostno. Statistični urad Istat je v petek potrdil, da je inflacija septembra dosegla 4,2 odstotka. Cene energentov so bile po prvi oceni urada za 22,3 odstotka višje kot septembra lani.
Proračunski načrt predvideva, da bo primanjkljaj letos padel pod tri odstotke BDP, leta 2027 pa se bo povečal na 3,4 odstotka BDP. Načrt potrjuje uporabo nacionalne odstopne klavzule za financiranje višjih izdatkov za obrambo in energetsko varnost. Vlada mora proračunski zakon parlamentu predložiti do 28. oktobra.
