Iz sheme skrajšanega delovnika izpadla panoga s 15.700 zaposlenimi, vstopila lesna industrija

Iz sheme subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki se danes znova aktivira za šest mesecev, je izpadla proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, dejavnost z okoli 15.700 zaposlenimi. Na seznam desetih upravičenih panog je vstopila obdelava in predelava lesa.

Vlada je sklep sprejela 16. julija na podlagi zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Ukrep velja od 20. julija 2026 do 20. januarja 2027. Po oceni ministrstva za gospodarstvo, delo in šport bo prispeval k ohranitvi približno 1.900 delovnih mest.

Šest panog s prvotnega seznama ostaja upravičenih. Usnje, papir, tiskarstvo, kovine, kovinski izdelki in pohištvo so v shemi tudi v drugem krogu. Izpadle so proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja drugih vozil in plovil, proizvodnja oblačil ter proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Vstopile so proizvodnja tekstilij, obdelava in predelava lesa, proizvodnja kemikalij in proizvodnja električnih naprav.

V utemeljitvi ukrepa je zapisano, da shema pokriva panoge, ki jih je prizadel začasen upad naročil in razpoložljivega dela zaradi zunanjih gospodarskih okoliščin, na katere delodajalci niso mogli vplivati. Poslabšanje razmer v izbranih dejavnostih po navedbah ministrstva ni posledica trajnih strukturnih slabosti.

Avtomobilska proizvodnja se krči že več let. Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je delež te dejavnosti v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti leta 2023 znašal 6,5 odstotka in je bil na ravni izpred leta 2008. V obdobju 2010-2012 je v povprečju dosegal 8,6 odstotka. Zaposlenost upada od leta 2019, v prvih treh četrtletjih 2024 je bilo delovno aktivnih za približno štiri odstotke manj kot leto prej.

Lesna industrija je v shemo vstopila s podobno večletnim upadom. Gospodarska zbornica Slovenije je 15. aprila vladi poslala predlog za vključitev obdelave in predelave lesa ter priložila podatke o panogi. Industrijska proizvodnja se je v obdobju 2021-2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 odstotka na leto. Število delovno aktivnih v lesni industriji brez proizvodnje pohištva se znižuje od oktobra 2022, ko jih je bilo približno 9.000, januarja 2026 pa je padlo pod 8.200.

Zbornica je za lesno industrijo navedla konkreten zunanji sprožilec, izpad kupcev iz zalivskih držav, ki so odkupovali premijsko hlodovino in obdelan les. Prodaja na tujih trgih se je v prvih dveh mesecih 2026 zmanjšala za 8,6 odstotka. Ob podaljšanju sheme marca je glavni izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček v sporočilu GZS zapisal: “Obžalujemo pa, da vlada ni sledila našemu predlogu o vsebinski razširitvi ukrepa.” Julijski seznam vključuje dejavnost, ki jo je zbornica predlagala aprila.

Vlada je šestmesečno izvajanje prvega kroga ovrednotila na osem milijonov evrov z DDV, izplačanih pa je bilo približno 750.000 evrov. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je shemo koristilo 34 delodajalcev za 1.742 delavcev, zavod je prejel 84 vlog za 2.114 delavcev.

Pogoji ostajajo nespremenjeni. Delodajalec mora izkazati, da najmanj 30 odstotkom zaposlenih mesečno ne more zagotoviti najmanj 90 odstotkov dela. Delavcu lahko odredi skrajšani delovni čas za pet do 20 ur tedensko, država povrne 60 odstotkov izplačanega bruto nadomestila. V času prejemanja sredstev in mesec dni po izteku delodajalec ne sme odpuščati iz poslovnega razloga.

V proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic je bilo leta 2019 zaposlenih več kot 17.000 ljudi. Leta 2023 jih je bilo okoli 15.700.