Izguba 23.000 delovnih mest v ZDA poslala Wall Street na nov rekord

Ameriški delniški indeks S&P 500 je v petek pridobil 0,62 odstotka in pri 7.757,64 točke postavil nov rekord na dan, ko je ameriški urad za statistiko dela sporočil, da je gospodarstvo julija izgubilo 23.000 delovnih mest. Vlagatelji so slabo novico s trga dela prebrali kot znak, da ameriški centralni banki septembra ne bo treba dvigniti obrestne mere, poroča CNBC. Tehnološki Nasdaq Composite se je povzpel za 1,3 odstotka, na 26.690,62 točke, Dow Jones pa za 151,83 točke, na 54.036,93 točke. S&P 500 je teden končal s 3,6-odstotno rastjo, najvišjo od aprila, Nasdaq pa je v petih dneh pridobil 5,2 odstotka.

Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, so za julij pričakovali 83.000 novih delovnih mest. Sledil je prvi padec zaposlenosti od februarja, urad pa je junijsko rast popravil navzdol na 20.000. Zasebni sektor je ustvaril 30.000 delovnih mest, javni pa jih je izgubil 53.000. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,1 odstotka ob nadaljnjem krčenju deleža aktivnega prebivalstva na 61,4 odstotka, poroča Reuters. Povprečna urna postavka je bila medletno višja za 3,2 odstotka, najmanj od maja 2021.

Odbor Feda za odprti trg je prejšnji teden obrestno mero obdržal z devetimi glasovi proti trem, več predstavnikov centralne banke pa je v zadnjih dneh javno zagovarjalo septembrski dvig, poroča CNBC. Pred petkovo objavo so trgovci na terminskih trgih dvig ocenjevali kot nekoliko verjetnejšega od mirovanja, po njej pa so stave na dvig zmanjšali, navaja Axios. Lindsay Rosner, vodja večsektorskih obvezniških naložb pri Goldman Sachs Asset Management, je v petkovem komentarju zapisala, da upočasnjena rast zaposlovanja podpira septembrsko mirovanje, končni razsodnik pa bodo prihodnji podatki o inflaciji, navaja Morningstar.

„To je poročilo, ki lahko oživi refleks Wall Streeta, da so slabe novice dobre novice. Dovolj šibko je bilo, da s Feda umakne del pritiska za dvig obrestne mere, a ne še tako šibko, da bi kazalo na razpad trga dela ali gospodarstva,” je za Reuters ocenil Bret Kenwell, ameriški naložbeni analitik pri družbi eToro. Florian Ielpo, vodja makroekonomije pri Lombard Odier Investment Managers, je bil bolj zadržan: „Letvica je bila postavljena že nizko, poročilo pa je vseeno pristalo pod njo.”

Heather Long, glavna ekonomistka Navy Federal Credit Union, je za NBC News poročilo označila za mračno: trg dela se po njeni oceni znova ustavlja, delovno silo pa je od novembra zapustilo več kot dva milijona ljudi. Predsednik podružnice Feda v Kansas Cityju Jeff Schmid je ta teden v govoru opozoril, da se gospodarstvo zdi uspešno z opazno izjemo inflacije in da ta ostaja njegova glavna skrb, kot poroča Axios.

Delnica SAP-a je pridobila 4,1 odstotka, delnici Siemensa in Infineona pa sta se podražili za skoraj tri odstotke, ko so vlagatelji drugi dan zapored posegali po evropskih proizvajalcih programske opreme in infrastrukture za umetno inteligenco, navaja Trading Economics. Vseevropski Stoxx 600 je dan končal za 0,31 odstotka višje, pri 660,26 točke. Euro Stoxx 50 je pridobil 0,37 odstotka, na 6.526,65 točke, frankfurtski DAX pa 0,69 odstotka, na 26.319,45 točke.

Delnica zavarovalnice Allianz je izgubila 1,6 odstotka kljub rekordnemu četrtletnemu operativnemu dobičku 4,9 milijarde evrov, višjemu za 10,6 odstotka. Čisti dobiček je padel za 8,7 odstotka, na 2,595 milijarde evrov, pod pričakovanimi 2,787 milijarde evrov, ker je družba knjižila 643 milijonov evrov stroškov prestrukturiranja informacijskih sistemov v pripravah na širšo rabo umetne inteligence, poroča Reuters. Analitik Jefferiesa Philip Kett je v prvem odzivu izpostavil razočaranje nad rastjo premoženjskih zavarovanj, navaja dpa-AFX. Delnica pozavarovalnice Munich Re je zdrsnila za 1,5 odstotka kljub višjemu dobičku.

Nafta Brent se je v petek podražila za 1,06 dolarja oziroma 1,29 odstotka, na 83,55 dolarja za sod. Agencija Reuters iz Houstona poroča, da cena raste zaradi negotovosti glede ponovnega odpiranja Hormuške ožine. Teheran po navedbah Trading Economics v pogajanjih z Omanom zahteva prepoved plovbe za ameriške in izraelske ladje, odškodnine od sovražnih držav in kazni v višini 20 odstotkov vrednosti tovora za kršitelje, popolno odprtje ožine pa pogojuje z odpravo ameriške pomorske blokade. Zlato je poskočilo za 2,4 odstotka, na 4.343 dolarjev za unčo, najvišjo raven v sedmih tednih. Plemenito kovino po navedbah portala Investing.com podpira nepričakovani padec ameriške zaposlenosti, minuli teden pa je bil zanjo najboljši od konca januarja. Srebro se je podražilo za 3,3 odstotka.

Ameriški urad za statistiko dela bo julijski indeks cen življenjskih potrebščin objavil v sredo, 12. avgusta.