Slovenija želi privabiti več tujih vlagateljev, zadržati usposobljene kadre in spodbuditi razvoj podjetij, vendar jo pri tem ovirajo birokracija, dolgotrajni postopki in davčna bremena. Na težave je na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Podobne izzive izpostavlja junijsko poročilo Evropske komisije o Sloveniji.
Janša je na dogodku 35 let Slovenije: Kaj je naša ambicija? opozoril, da imamo po njegovih besedah približno 24.000 zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov. Za odpravo birokratskih ovir bi po njegovi oceni potrebovali kar “motorno žago”. Samo število predpisov sicer še ne pove, kako veliko breme predstavljajo za podjetja. Pomembni so predvsem zapletenost postopkov, čas pridobivanja dovoljenj in predvidljivost poslovnega okolja.
Evropska komisija med omejitvami za naložbe in gospodarsko rast izpostavlja regulativna in davčna bremena, pomanjkanje ustreznih kadrov ter dolgotrajno pridobivanje dovoljenj. Pogoste spremembe pravil podjetjem otežujejo načrtovanje in lahko vplivajo na odločitve o novih naložbah.
Janša je kot primer navedel tretjo razvojno os oziroma povezavo Novega mesta z Belo krajino, kjer lahko upravni in sodni postopki podaljšajo izvedbo projektov. Pri tem ostaja izziv, kako postopke pospešiti, ne da bi se zmanjšalo pravno varstvo ali zanemarila okoljska pravila.
Kako privabiti strokovnjake?
Janša je poudaril, da mora Slovenija ustvariti pogoje, v katerih bodo domači strokovnjaki želeli ostati, tuji pa se bodo odločali za prihod. Kakovost življenja in naravne danosti po njegovem mnenju niso dovolj brez ustreznih delovnih pogojev. Med pomembnimi izzivi sta tudi obdavčitev dela in pomanjkanje visoko usposobljenih kadrov.
Dotaknil se je še umetne inteligence ter potrebe po prilagoditvi izobraževalnega sistema in zgodnejšem uvajanju računalniških znanj. Za gospodarstvo bo pomembno tudi, kako hitro bo Slovenija nove tehnologije prenesla v prakso.
Državno premoženje in interventni zakon
Del pogovora je bil namenjen upravljanju državnega premoženja. Janša meni, da državno lastništvo samo po sebi ne zagotavlja učinkovitega upravljanja. Država bi morala jasno določiti strateške dejavnosti ter vodstva podjetij ocenjevati glede na konkretne cilje in rezultate.
Ponovno je izpostavil tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki naj bi izboljšal poslovno in davčno okolje ter spodbudil inovacije. Njegove učinke bo mogoče oceniti predvsem po konkretnih rezultatih, od razbremenitve podjetij do hitrejših postopkov in večje predvidljivosti.
Osrednje vprašanje ostaja, ali bo Slovenija prepoznane ovire pretvorila v dejanske spremembe. Na težave z regulacijo, dovoljenji in davčnim okoljem namreč ne opozarja le politika, temveč tudi Evropska komisija.
