Janez Janša: “Razvojni zakon je priložnost za višje plače in večjo blaginjo”

Predsednik vlade Janez Janša je razvojni zakon znova predstavil kot priložnost za višje plače, večjo blaginjo in bolj konkurenčno Slovenijo. Fiskalni svet, sindikati in del ekonomistov pa opozarjajo, da bi zakon trajneje poslabšal javne finance in da neto plače dvigne predvsem najbolje plačanim. Pregledali smo, kaj od obljub držijo dejstva in kakšne so posledice, pozitivne in negativne.

Jedro zakona sta dva ukrepa, ki sta hkrati najdražja. Prvi je razvojna kapica, po kateri se prispevki za socialno varnost nad 7.500 evrov bruto mesečne plače ne bi več obračunavali, in to tako za zaposlenega kot za delodajalca. Drugi je možnost polne pokojnine za tiste, ki po izpolnitvi upokojitvenih pogojev delajo naprej. Napovedani dvig splošne dohodninske olajšave, na katerega se Janša sklicuje kot na vir višjih plač za vse, je ločen in še nesprejet korak, enako velja za začasno znižanje davkov na energente.

Vprašanje je, komu zakon dejansko dvigne plačo. Razvojna kapica koristi le tistim nad pragom 7.500 evrov bruto. Pri plači 10.000 evrov bruto bi zaposleni po izračunih prihranil okoli 550 evrov na mesec, delodajalec pa okoli 415 evrov. Neposredno bi bilo upravičenih okoli 13.000 zaposlenih, pri čemer je prag določen v evrih in bi se krog upravičencev s časom širil. Za zaposlenega s povprečno plačo kapica ne pomeni ničesar, njegovo plačo bi dvignila šele napovedana višja dohodninska olajšava. Trditev o višjih plačah torej za zdaj drži za ozek krog najbolje plačanih, za večino pa je odvisna od ukrepov, ki še niso sprejeti.

Največji zadržek je cena vsega tega. Fiskalni svet je ocenil, da bi zakon že prihodnje leto povečal primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP. Največ k temu prispevata prav razvojna kapica, z okoli 264 milijoni evrov, in polna pokojnina ob nadaljevanju dela, z okoli 257 milijoni evrov. Pospešek gospodarske rasti po oceni sveta neposrednega udarca ne bi pokril, saj bi kratkoročno nadomestil približno četrtino, dolgoročno pa okoli polovico, javni dolg pa bi bil čez deset let v povprečju za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot brez ukrepov. S tem Fiskalni svet neposredno zavrača predpostavko, da bo rast ukrepe poplačala sama.

Viri: Fiskalni svet

Kdo bi izpad plačal, pa je osrednji očitek sindikatov. Ti razvojno kapico opisujejo kot davčno darilo najbolje plačanim in opozarjajo, da znižanje prispevkov bremeni pokojninsko in zdravstveno blagajno, torej upokojence, mlade in zdravstvo. Ocena učinka na pokojninsko blagajno se ujema tudi z izračuni ZPIZ. O tem je Lider že poročal.

Navedba, da je povprečni zaposleni zaradi ustavljene reforme prejšnje vlade izgubil 2.500 evrov, je politična ocena vlade, ki se nanaša na zamrznitev dviga splošne olajšave in je nismo mogli neodvisno potrditi. Tudi napoved, da bi začasno znižanje davkov na energente znižalo cene za približno deset odstotkov, je vladna ocena, dejanski učinek pa je odvisen od tržnih cen energije. Trditev, da ne gre za zakon za bogate, se neposredno tiče kapice, ki najbolj koristi prav najvišjim plačam, čeprav vlada poudarja, da bi nižji davki sčasoma koristili vsem.

Med možnimi koristmi so zadržanje visoko usposobljenih kadrov, nižji stroški dela za podjetja z najbolje plačanimi zaposlenimi ter spodbuda dodani vrednosti in rasti. Energetski ukrep pa bi kratkoročno znižal račune. 

Na drugi strani so trajnejše poslabšanje javnih financ in višji dolg, koncentracija koristi pri najbolje plačanih ter pritisk na socialni blagajni, medtem ko za večino zaposlenih neposrednega učinka ni. O usodi zakona bodo odločili volivci, saj je ustavno sodišče referendum dopustilo, državni zbor pa določa datum, do glasovanja pa je uveljavitev zakona zadržana