Evropa se v zadnjem četrtletju sooča s primanjkljajem reaktivnega goriva, čeprav ga vse bolj uvaža iz oddaljenih dobaviteljev, med katere je po poročanju Reutersa septembra na novo stopila tudi Južna Koreja. Po napovedih svetovalne družbe Energy Aspects bo Evropa v zadnjem četrtletju beležila primanjkljaj kerozina v višini 510.000 sodčkov na dan, medtem ko bosta ZDA in azijsko-pacifiška regija ostali v presežku.
Evropa je od izbruha iranske vojne pred več kot pol leta izgubila približno polovico uvoza reaktivnega goriva, saj so bile prizadete bližnjevzhodne dobave. Od takrat celina več goriva uvaža iz Nigerije, ZDA in Kanade, septembra pa se je med velike dobavitelje uvrstila tudi Južna Koreja.
Njen izvoz kerozina v Evropo je ta mesec dosegel okoli 129.000 sodčkov na dan, kar je največ po oktobru 2022. Južnokorejska proizvodnja je julija dosegla sedemletni vrh, k čemur je prispevalo povečanje predelave nafte v tamkajšnjih rafinerijah.
Uvoz iz Azije sovpada z nizkimi zalogami. Neodvisno hranjene zaloge kerozina v ključnem evropskem naftnem vozlišču Amsterdam, Rotterdam in Antwerpen so v tednu do 10. septembra padle na najnižjo raven v sedmih letih. Kerozin sodi med srednje destilate, kamor spadata tudi dizel in plinsko olje, evropski dizel pa je ta teden dosegel rekordno raven in je bil dražji od azijskega. Prav vse večja razlika med azijskimi in evropskimi cenami dela izvoz goriva v Evropo bolj donosen, zato analitiki pričakujejo, da se bo uvoz nadaljeval.
Dražja nafta in srednji destilati se že prenašajo v cene goriv, saj bo dizel od polnoči v Sloveniji stal skoraj dva evra za liter, primanjkljaj kerozina pa dodaja tveganje višjih stroškov v letalstvu. Evropa ostaja izrazito izpostavljena morebitnim novim motnjam v oskrbi, dokler bodo napetosti na Bližnjem vzhodu visoke. Za potnike se bodo ob nadaljnjem zaostrovanju razmer podražile vozovnice, gospodarstvo pa čaka dodaten pritisk zaradi inflacije.
