Kadrovski načrti ne zajemajo večine javnih zavodov, kjer dela 80 odstotkov javnih uslužbencev

V javnih zavodih, med katerimi so šole, vrtci in bolnišnice, dela po podatkih takratnega Ministrstva za javno upravo 80 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, kadrovski načrti, ki jih je vlada v nedeljo potrdila skupaj s proračunoma za leti 2027 in 2028, pa večine teh zavodov ne zajemajo. Načrti, ki jih vlada pošilja v Državni zbor kot del obrazložitve proračunov, veljajo za organe državne uprave, pravosodne organe, nevladne uporabnike državnega proračuna in osebe javnega prava iz Zakona o javnih uslužbencih, to so javne agencije, javni skladi, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod RS za šolstvo.

Zbirni kadrovski načrt teh oseb javnega prava dovoljuje 4.087 zaposlitev tako v letu 2027 kot v letu 2028. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ga je po navedbah vlade pripravilo ob upoštevanju sklepa, da dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne sme preseči števila iz kadrovskih načrtov za leto 2026. V pravosodnih organih se dovoljeno število zaposlenih po zbirnem predlogu kadrovskih načrtov zmanjša s 5.729 na 5.719, nevladnim uporabnikom državnega proračuna pa se glede na leto 2026 ne povečuje. Števila zaposlitev v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave vlada v sporočilu po seji ni navedla.

Predsednik vlade Janez Janša je 16. septembra ob odprtju Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (MOS) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. „Imamo vse večje potrebe v zdravstvu, socialnem varstvu in skrbi za starejše, primanjkuje policistov. Na teh področjih je ljudi premalo, zato so nujne prerazporeditve,“ je dejal na novinarski konferenci po nedeljski seji vlade. Pomisleke, da bi spremembe pomenile množično odpuščanje v javnem sektorju, je zavrnil. „To ne pomeni, da bo kdorkoli ostal brez službe. Nekdo, ki je usposobljen kot ekonomist ali pravnik in dela v javnem sektorju, bo tudi v podjetju, ki potrebuje ekonomista ali pravnika, zelo hitro našel svoje mesto,“ je dejal. Vlada po njegovih besedah v prihodnjih dveh letih še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju za po deset odstotkov, o katerem so pred dnevi poročali mediji. Po njegovi napovedi bo v prihodnjih mesecih predlagan posvetovalni referendum o tem, ali naj Slovenija pristopi k prestrukturiranju javnega sektorja in zmanjšanju birokracije.

Po podatkih takratnega Ministrstva za javno upravo je bilo v javnem sektorju lani povprečno zaposlenih 195.593 ljudi, kar je 28.134 oziroma 16,8 odstotka več kot leta 2015. Število zaposlenih se je v tem obdobju najbolj povečalo v vzgoji in izobraževanju (za 12.231), zdravstvu (za 8.944) in socialnem varstvu (za 2.597), skupaj za 23.772 ali 84,5 odstotka celotnega povečanja. Število zaposlenih na ministrstvih in v organih v sestavi se po navedbah ministrstva v zadnjih letih ni bistveno spreminjalo. V državni upravi je bilo konec leta 2023 med zaposlenimi 41,4 odstotka starih 50 let in več, konec leta 2008 pa 16,6 odstotka.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v jesenski napovedi za prihodnji dve leti pričakuje stagnacijo skupne zaposlenosti, rast pa predvsem v javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, v povezavi z naraščajočimi potrebami dolgožive družbe. Pomanjkanje delovne sile, o katerem poročajo podjetja, je po oceni urada zaradi demografskih gibanj pretežno strukturno, zaposlovanje tujih državljanov pa blaži upadanje števila delovno aktivnih državljanov Slovenije.

Odhodki državnega proračuna naj bi po predlogu Ministrstva za finance leta 2027 znašali 19,4 milijarde evrov, leta 2028 pa bi se povečali za 45 milijonov evrov oziroma 0,2 odstotka in ostali pri 19,4 milijarde evrov. Prihodki naj bi leta 2027 dosegli 17 milijard evrov, leta 2028 pa 17,7 milijarde evrov. Načrtovani prihodki za leto 2027 so za 6,7 odstotka višji od tistih v proračunu, ki ga je Državni zbor sprejel novembra lani. Primanjkljaj naj bi se z 2,3 milijarde evrov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2027 znižal na 1,7 milijarde evrov ali dva odstotka BDP v letu 2028.

Ocena prihodkov za leto 2027 se je v manj kot treh mesecih povečala za približno milijardo evrov. V osnutku proračunskega memoranduma s 14. julija je Ministrstvo za finance prihodke za to leto ocenilo na 16.002 milijonov evrov. Vlada je pri pripravi proračunov upoštevala jesensko napoved UMAR-ja. Urad za letos pričakuje 3,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je spomladi napovedal dvoodstotno.

Ministrstvo za finance navaja, da bi z nadaljevanjem začrtane fiskalne poti javne finance predvidoma po letu 2030 lahko uravnotežili v skladu z nacionalnim fiskalnim pravilom. Fiskalni svet je v oceni rebalansa letošnjega proračuna, objavljeni 28. septembra, ugotovil, da bo rast neto izdatkov letos znašala okoli osem odstotkov ob dovoljenih 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 po oceni sveta znaša 1,2 odstotka BDP, dvakrat več od dovoljenih 0,6 odstotka, rebalans pa ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.

Ministrstvo za obrambo naj bi leta 2028 dobilo 2,2 milijarde evrov, kar je 267 milijonov evrov ali 13,8 odstotka več kot leta 2027. Sredstva se povečujejo tudi Ministrstvu za finance, za 286 milijonov evrov, in Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, za 67,5 milijona evrov. Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj se sredstva znižujejo za 318 milijonov evrov oziroma 44,6 odstotka, Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko za 135 milijonov evrov, Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo za 111 milijonov evrov, Ministrstvu za zdravje pa za 44 milijonov evrov. Delež Ministrstva za obrambo v odhodkih državnega proračuna se bo po proračunskem razrezu povečal z 10,0 odstotka v letu 2027 na 11,4 odstotka v letu 2028.