Kaj se je zgodilo s francoskimi javnimi financami, da bodo obresti prihodnje leto stale 73 milijard evrov

Francoska država bo prihodnje leto za obresti na dolg plačala 72,9 milijarde evrov, za 10,3 milijarde evrov več, kot je za letos predvidel proračun, je ob predstavitvi programa zadolževanja sporočila agencija za upravljanje državnega dolga AFT, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Država se bo na finančnih trgih zadolžila za rekordnih 340 milijard evrov, za 30 milijard evrov več kot letos.

Francoski javnofinančni primanjkljaj je leta 2024 po podatkih statističnega urada Insee znašal 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani se je znižal na 5,1 odstotka in ostal pod vladnim ciljem v višini 5,4 odstotka. Za letos vlada v predlogu proračuna pričakuje, da se bo zvišal na 5,4 odstotka. Javni dolg je po podatkih Insee ob koncu junija dosegel 3.595,5 milijarde evrov ali 119,0 odstotka BDP. V drugem četrtletju se je povečal za 59,6 milijarde evrov.

Prihodnje leto zapadejo obveznice, ki jih je država izdala med pandemijo in energetsko krizo, zato se bodo odplačila srednjeročnega in dolgoročnega dolga povečala za 19,4 milijarde evrov, navaja AFT. Generalni direktor agencije Antoine Deruennes je na predstavitvi programa dejal, da se država zadolžuje po precej višji obrestni meri, kot jo ima dolg, ki zapada, poroča AFP.

Evropska centralna banka je ključne obrestne mere letos zvišala dvakrat, junija in septembra. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita od 16. septembra znaša 2,50 odstotka. Kot razlog za septembrski dvig je ECB navedla inflacijske pritiske zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. Donosnost desetletne francoske državne obveznice se je v letu dni po podatkih fundacije Ifrap zvišala s 3,40 na 4,90 odstotka. V začetku oktobra se je za kratek čas približala petim odstotkom, kar je po poročanju AFP najvišja raven od leta 2002. AFT je v programu zadolževanja za prihodnje leto predpostavila desetletno obrestno mero 4,3 odstotka. Na dan predstavitve programa je bila donosnost na trgu nad 4,8 odstotka.

Po podatkih Banque de France je bila 12. oktobra donosnost francoske desetletne obveznice 4,86 odstotka in nemške 3,46 odstotka. Razlika med njima je znašala 140 bazičnih točk. V začetku oktobra je za kratek čas presegla 150 bazičnih točk, je zapisal francoski portal La finance pour tous.

Vlada premierja Sébastiena Lecornuja je 13. oktobra v narodni skupščini odprla razpravo o proračunu, s katerim namerava z novimi ukrepi v vrednosti 43 milijard evrov primanjkljaj prihodnje leto znižati na pet odstotkov BDP, poroča AFP. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je 14. oktobra na dogodku, ki ga je pripravila televizija CNN, dejala, da je rešitev francoskih težav na obvezniškem trgu predvsem v Franciji sami in v njeni fiskalni politiki, poroča Reuters. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je istega dne na novinarski konferenci v Bangkoku opozorila, da bo Francija potrebovala čas, da dolg in primanjkljaj zniža na raven, ki bo vzbujala zaupanje vlagateljev.

Evropska centralna banka lahko po merilih, ki jih je objavila julija 2022, z instrumentom za zaščito transmisije (TPI) kupuje obveznice držav, katerih donosnosti rastejo zaradi neupravičenih in neurejenih tržnih gibanj. Med pogoji za nakupe je spoštovanje evropskih fiskalnih pravil. Svet EU je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Franciji začel julija 2024, januarja 2025 pa ji je naložil, da primanjkljaj pod tri odstotke BDP zniža najpozneje do leta 2029.

Povprečna ročnost tržnega dolga francoske države je ob koncu septembra znašala osem let in 158 dni, kažejo podatki AFT. Sektor država je lani za obresti plačal 64,7 milijarde evrov ali 2,2 odstotka BDP, je izračunal Insee. Ocena Aa3 z negativnimi obeti, ki jo Franciji podeljuje bonitetna agencija Moody’s, je za stopnjo višja od ocene A+ agencij S&P in Fitch. Agencija bo oceno po koledarju AFT znova pregledala 23. oktobra.