Kaj Sloveniji prinaša novi predlog proračuna EU, manjši za 160 milijard?

Slovenija bi po novem predlogu dolgoročnega proračuna EU obdržala nacionalno ovojnico za kohezijo in kmetijstvo, Evropski sklad za konkurenčnost, iz katerega mora država po oceni pristojnega ministrstva pridobiti več denarja, pa bi bil za 47,3 milijarde evrov manjši od predloga Evropske komisije. Revidirani pogajalski okvir, ki ga je v soboto državam članicam razposlalo irsko predsedstvo Sveta EU, predvideva proračun za sedemletno obdobje od leta 2028 do leta 2034 v višini 1.825,5 milijarde evrov v tekočih cenah, kar je za 159,4 milijarde manj od predloga Komisije iz julija lani. Od tega bi bilo 168 milijard evrov namenjenih odplačevanju sredstev, izposojenih za instrument NextGenerationEU.

V stalnih cenah iz leta 2025 pogajalski okvir predvideva 1.622 milijard evrov obveznosti, kar je po navedbah predsedstva za osem odstotkov oziroma 141 milijard manj od predloga Komisije in za 30 odstotkov več od sedanjega večletnega finančnega okvira. Zneski iz pogajalskega okvira so v nadaljevanju navedeni v tekočih cenah iz njegove priloge, razlike in deleže med njimi pa je izračunal Lider.si. „Pogajalski okvir irskega predsedstva je namenjen premostitvi številnih razlik med državami članicami,“ je v sporočilu za javnost irskega ministrstva za zunanje zadeve zapisal državni minister za evropske zadeve in obrambo Thomas Byrne, ki predseduje Svetu za splošne zadeve. O pogajalskem okviru bodo voditelji držav članic razpravljali na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra v Bruslju.

Sredstva, ki so predhodno dodeljena državam članicam, je irsko predsedstvo ohranilo na ravni, ki jo je junija predlagalo ciprsko predsedstvo. Za dohodkovno podporo skupne kmetijske politike ostaja 293,7 milijarde evrov, kot je predlagala Komisija, za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo pa bi predsedstvo namenilo 458,8 milijarde, kar je za 5,8 milijarde več od predloga Komisije. Predsedstvo je v sporočilu zapisalo, da se je s tem odzvalo na zahtevo večine držav članic.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Tamara Weingerl Požar je 22. septembra na zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju ohranitev nacionalne ovojnice v obsegu ciprskega okvira označila za ključno prioriteto Slovenije v nadaljevanju pogajanj. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je septembra ob delavnici na celjskem sejmu MOS navedlo, da bo slovenska ovojnica po takratnih podatkih obsegala pet do šest milijard evrov, Slovenija pa bo v istem obdobju v evropski proračun prispevala osem do devet milijard. Isto ministrstvo je opozorilo, da Slovenija položaja neto prejemnice ne bo ohranila zgolj z učinkovitim črpanjem nacionalne ovojnice in da bo morala bistveno povečati uspešnost prijav na centralizirane evropske programe, kot sta Evropski sklad za konkurenčnost in Obzorje Evropa.

Irski pogajalski okvir ohranja tudi dodatni znesek v višini 5,2 milijarde evrov za države, ki v sedanjem sedemletnem obdobju prejemajo sredstva Kohezijskega sklada. Znesek bi se razdelil glede na relativno oddaljenost posamezne države od 94-odstotne ravni sredstev, dodeljenih za sedanje obdobje, in nobena država ne bi dobila več kot 1,5 milijarde. Slovenija ima v sedanjem programu evropske kohezijske politike iz Kohezijskega sklada na voljo 718,2 milijona evrov, zneskov po državah pa pogajalski okvir ne navaja.

Največ, 75,2 milijarde evrov, bi predsedstvo prihranilo pri razdelku za konkurenčnost, blaginjo in varnost, ki bi znašal 514,4 milijarde. Evropski sklad za konkurenčnost bi znašal 403,2 milijarde, raziskovalni program Obzorje Evropa pa bi bil s 158,2 milijarde za 16,8 milijarde manjši od predloga Komisije. Instrument za povezovanje Evrope, iz katerega se financirajo prometna in energetska omrežja, bi se v primerjavi s predlogom Komisije skrčil z 81,4 na 69,7 milijarde. Po poročanju irske javne radiotelevizije RTÉ je Byrne na vprašanje, zakaj so rezi pri konkurenčnosti večji kot pri kmetijstvu in koheziji, odgovoril, da bi se razdelek za konkurenčnost, blaginjo in varnost glede na sedanji proračun še vedno podvojil.

V prvem razdelku proračuna, ki združuje kohezijo, kmetijstvo in notranjo varnost, je predsedstvo najbolj skrčilo Instrument EU, namenjen odzivanju na nepredvidene krize. Sredstva za ukrepe Unije v tem instrumentu bi se zmanjšala s 63,2 na 36,4 milijarde evrov. Za solidarnostne ukrepe v primeru naravnih nesreč bi bilo na voljo 9,1 milijarde evrov, kar je za 55 odstotkov manj od 20,1 milijarde v predlogu Komisije in za 46 odstotkov manj od 16,8 milijarde v ciprskem okviru. Za te ukrepe je v sedanjem sedemletnem obdobju na voljo 6,7 milijarde evrov. Enotna varnostna mreža za stabilizacijo kmetijskih trgov bi se v primerjavi s predlogom Komisije zmanjšala s 6,3 na 4,4 milijarde. Slovenija je po poplavah avgusta 2023 iz Solidarnostnega sklada EU prejela 428,4 milijona evrov.

V irskem predlogu ostaja odprto, ali bodo sedanji popravki prispevkov na podlagi bruto nacionalnega dohodka, znani kot rabati, ukinjeni ali ohranjeni. Slovenija se je maja v skupni izjavi s še 16 državami prijateljicami kohezije zavzela za odmik od sistema rabatov. Med novimi lastnimi viri irski predlog navaja, da bi podjetja z letnim čistim prihodkom nad 100 milijonov evrov vsako leto plačala od 100.000 do 750.000 evrov, v proračun EU pa bi šlo tudi 30 odstotkov prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami in 90 odstotkov prihodkov iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Pogajalski okvir po poročanju agencije Reuters predvideva za 55 milijard evrov novih virov financiranja.

Države, ki zagovarjajo manjši proračun, so po poročanju agencije Reuters irski predlog kritizirale, ker je rez po njihovem mnenju premajhen. Nemčija, Nizozemska, Danska, Avstrija, Finska in Švedska so irski vladi 29. septembra pisale, naj se predlog Komisije zmanjša za več sto milijard evrov, je poročala RTÉ. Soporočevalec Evropskega parlamenta za večletni finančni okvir Siegfried Mureșan je po poročanju časnika The Irish Times ocenil, da bi bil irski predlog ob upoštevanju inflacije in drugih dejavnikov manjši od sedanjega proračuna ter da bi kmetom in regijam pustil premalo sredstev. Evropski parlament zahteva za deset odstotkov večji proračun od predloga Komisije, poroča Reuters. Uredbo o večletnem finančnem okviru v skladu s 312. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme Svet soglasno po pridobitvi soglasja Evropskega parlamenta.