Cena kave bi se v najbolj neugodnem scenariju lahko dvignila za 332 odstotkov, cena citrusov pa za 82 odstotkov, če Evropska unija uveljavi predlog o popolni prepovedi ostankov nekaterih najnevarnejših pesticidov v uvoženi hrani, kaže analiza Skupnega raziskovalnega središča (JRC), znanstvene službe Evropske komisije, ki jo povzema POLITICO.
Predlog, del svežnja o varnosti hrane in krme, uvaja tako imenovano zrcalno klavzulo, po kateri bi morala uvožena hrana izpolnjevati enake standarde, kot veljajo za pridelavo znotraj Unije. JRC je opredelilo osemnajst najnevarnejših aktivnih snovi, ki v Uniji niso odobrene. Njihovi ostanki nad tehnično ničlo bi po analizi vplivali na 235 izdelkov iz 86 izvoznih držav.
V hipotetičnem scenariju, v katerem se proizvajalci zunaj EU sploh ne bi prilagodili, bi uvoz kmetijskih pridelkov v Unijo upadel za 41 odstotkov, dražja pa bi postala tudi krma za živino. V bolj verjetnih scenarijih, kjer bi se tuji proizvajalci deloma prilagodili, bi se podražitev z 41 odstotkov znižala na osem, nato pa na 0,4 odstotka, proizvodnja znotraj Unije pa bi se okrepila.
Evropski kmetje predlog podpirajo. Že leta opozarjajo, da morajo upoštevati strožja pravila kot konkurenca iz tretjih držav. Ukrep je delno tudi odgovor na njihovo nezadovoljstvo s trgovinskim sporazumom med EU in Mercosurjem, ki povezuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj.
Kritiki opozarjajo, da bi tak pristop lahko nasprotoval pravilom mednarodne trgovine, ker EU svoja pravila v praksi vsiljuje proizvajalcem iz drugih delov sveta. Na odboru Svetovne trgovinske organizacije za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so pomisleke glede predloga izrazili Avstralija, Kanada, Paragvaj in Združene države Amerike. Mednarodno združenje za sveže pridelke opozarja, da že veljavni globalni standardi varnosti hrane ščitijo potrošnike in omogočajo trgovino.
Predsednik Marokanske zveze pridelovalcev rdečega sadja Amine Bennani je za POLITICO dejal, da je izbira med vse leto dostopnim jagodičevjem po sprejemljivi ceni in omejeno pridelavo po visoki ceni. Po njegovih navedbah bi nova pravila lahko prizadela 250.000 zaposlenih v marokanskem sektorju. Z njegovim združenjem se o predlogu ni posvetoval nihče. Podobna opozorila prihajajo iz Južne Afrike, Kanade, Hondurasa, Brazilije in Kalifornije, katerih pridelovalci se bojijo posledic za izvoz in delovna mesta.
Evropska komisija trdi, da želi preprečiti, da bi se najnevarnejše snovi, katerih uporaba je znotraj Unije prepovedana, na evropski trg vračale prek uvožene hrane. Dovoljena raven njihovih ostankov bi se zato znižala na tehnično ničlo. Komisija in tuji proizvajalci se strinjajo, da so obstoječe najvišje dovoljene ravni ostankov pesticidov že določene tako, da je hrana varna za zdravje ljudi. Kritiki zato trdijo, da Bruselj z novimi pravili gre znatno dlje od obstoječih zdravstvenih standardov in poskuša odstraniti tudi sledi snovi, prepovedanih zaradi širših zdravstvenih in okoljskih tveganj.
Del članic Unije zrcalne klavzule odločno podpira, med njimi najglasneje Francija, ki je od januarja 2026 na svojem trgu prepovedala uvoz krompirja, avokada in drugih pridelkov s sledmi petih pesticidov, prepovedanih v EU. Francoski državni svet je maja letos odločitev potrdil kot zakonito.
