Kdo zasluži na plinu, ki je v Evropi osemkrat dražji kot v ZDA

Na razliki med evropsko in ameriško ceno plina, ki se je v letu dni s trikratne povečala na osemkratno, služijo ameriški proizvajalci utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in kupci, ki imajo njihov plin zakupljen po dolgoročnih pogodbah. Največji med proizvajalci, družba Cheniere Energy, je 6. avgusta drugič letos zvišala letno napoved poslovanja in zdaj pričakuje od 7,9 do 8,4 milijarde dolarjev prilagojenega dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), prej pa je napovedovala od 7,25 do 7,75 milijarde dolarjev.

Megavatna ura plina je v petek na nizozemskem vozlišču TTF stala 74,76 evra oziroma po preračunu Lider.si 24,66 dolarja za milijon britanskih termalnih enot (MMBtu), na ameriškem vozlišču Henry Hub pa 3,035 dolarja. Cena na TTF se je v letu dni zvišala za 138 odstotkov, cena na Henry Hubu pa se je znižala za 8,7 odstotka. Evropa je septembra po podatkih LSEG, ki jih je 1. oktobra objavila agencija Reuters, kupila 5,91 milijona ton ameriškega LNG oziroma 54 odstotkov ameriškega izvoza, povprečna septembrska cena na TTF pa je z 25,42 dolarja za MMBtu nekoliko presegla azijsko referenčno ceno JKM.

„Gibanje razlike med JKM in TTF kaže, da bi morala Evropa privabljati promptne tovore. Kljub temu bo regija pred zimo težko dosegla nižji cilj 75-odstotne napolnjenosti skladišč,” sta 15. septembra zapisala Warren Patterson, vodja surovinskih strategij pri banki ING, in strateginja Ewa Manthey. Skladišča plina v EU so bila po njunih podatkih takrat napolnjena do 68 odstotkov, petletno povprečje za ta čas pa je 84 odstotkov.

ZDA so v prvem četrtletju po podatkih inštituta IEEFA zagotovile 63 odstotkov evropskega uvoza LNG, leto prej 57 odstotkov. Najpogostejša cena plina za utekočinjenje v ameriških pogodbah je po navedbah ameriške uprave za energetske informacije (EIA) 115 odstotkov cene na Henry Hubu, pristojbina za utekočinjenje pa po navedbah agencije Argus običajno znaša od dveh do treh dolarjev za MMBtu. Pri pristojbini treh dolarjev je petkova cena takega plina ob natovarjanju v ameriškem pristanišču znašala 6,49 dolarja, cena na TTF pa je bila 3,8-krat višja. Razlika 18,17 dolarja za MMBtu mora pokriti še stroške prevoza in uplinjanja.

Cheniere je v drugem četrtletju izvozil 184 tovorov LNG, količina izvoza pa je bila za 20 odstotkov večja kot leto prej. Prilagojena EBITDA se je povečala za 27 odstotkov na 1,8 milijarde dolarjev. Finančni direktor Zach Davis je 6. avgusta na konferenčnem klicu z analitiki pojasnil, da bo družba dodatnega pol milijona ton proizvodnje prodala z maržo od 10 do 13 dolarjev za MMBtu, kar bo k napovedi prispevalo okoli 300 milijonov dolarjev. Družba Venture Global je v drugem četrtletju izvozila 127 tovorov, 43 odstotkov več kot leto prej, njena prilagojena EBITDA pa se je povečala za 79 odstotkov na 2,5 milijarde dolarjev. Od 1,5 milijarde dolarjev rasti prihodkov je po navedbah družbe 1,3 milijarde dolarjev prinesla večja prodana količina, višja neto prodajna cena pa 102 milijona dolarjev.

Med kupci, ki jim pripade del razlike, so tudi evropska podjetja. Venture Global je v drugem četrtletju podpisal nove ali razširjene pogodbe o odkupu LNG s francosko družbo TotalEnergies, trgovcem Vitol in nemškim energetskim podjetjem EnBW. „Energetska kriza leta 2026 kaže, da morajo evropske države, dokler se odločajo za plin, sprejeti geopolitična tveganja, ki ga spremljajo,” je maja ob objavi analize zapisala Ana Maria Jaller-Makarewicz, vodilna energetska analitičarka za Evropo pri inštitutu IEEFA.

Kolumnist agencije Reuters Ron Bousso je decembra lani opozoril, da se je razlika med cenama na Henry Hubu in TTF po podatkih LSEG skrčila na 4,70 dolarja za MMBtu, najmanj od aprila 2021, in da bi bile številne ameriške izvozne pogodbe pri razliki pod štirimi dolarji nedobičkonosne. Ameriški razvijalci bodo po podatkih agencije Argus do konca leta 2030 k 139 milijonom ton letnih zmogljivosti za utekočinjenje, ki so marca že obratovale, dodali še 117,9 milijona ton.