Dolga leta je Kitajska veljala predvsem za največjo svetovno proizvodno bazo avtomobilov. Zdaj se razmerje obrača. Največji svetovni proizvajalci avtomobilov vse pogosteje prav kitajskim razvojnim centrom zaupajo razvoj novih električnih modelov in tehnologij, ki niso več namenjene le domačemu trgu, ampak tudi Evropi in drugim svetovnim trgom.
Po poročanju Reutersa selijo General Motors, Volkswagen, Renault in Hyundai vse več raziskav in razvoja na Kitajsko, kjer želijo izkoristiti hitro rastoče znanje na področju električnih pogonov, programske opreme in digitalnih storitev.
Pomemben mejnik je letos dosegel General Motors. Novi električni model Buick Electra E7, ki so ga v celoti razvili v skupnem razvojnem centru SAIC-GM v Šanghaju, je že prvi mesec prodaje na Kitajskem presegel 10.000 prodanih vozil.
Po informacijah Reutersa GM pripravlja tudi izvoz tega modela v Južno Korejo, kitajsko platformo Xiao Yao pa naj bi uporabili tudi pri prihodnji generaciji modela Cadillac Optiq. To pomeni, da tehnologija, razvita na Kitajskem, prvič postaja osnova za globalne modele ameriškega proizvajalca.
Podoben premik je opazen tudi pri Volkswagnu. Znamka Audi je na Kitajskem ustanovila razvojni center, ki bo imel popolno avtonomijo pri razvoju vozil za novo kitajsko znamko AUDI.
Prvi rezultat je model AUDI E5 Sportback, ki je na kitajskem trgu občutno uspešnejši od lokalno prilagojenega Mercedesa CLA. Po podatkih svetovalnega podjetja ThinkerCar je E5 od začetka prodaje konec leta 2025 v povprečju dosegal okoli 910 prodanih vozil na mesec, Mercedes CLA pa 296.
Tudi Renault vse več razvoja seli v Šanghaj. Tamkajšnji razvojni center je električni model Twingo E-Tech za evropski trg razvil v zgolj 21 mesecih, kar vodstvo družbe označuje kot enega najhitrejših razvojnih ciklov v zgodovini podjetja.
Analitiki ocenjujejo, da tradicionalni proizvajalci avtomobilov danes na Kitajskem ne iščejo več le nižjih proizvodnih stroškov, ampak predvsem dostop do znanja. Električni pogoni, baterijske tehnologije, hitra programska nadgradnja vozil in razvoj digitalnih funkcij so področja, kjer imajo kitajski razvojni centri vse večjo prednost.
Po podatkih Nemške gospodarske zbornice na Kitajskem se je delež raziskav in razvoja, ki jih nemška avtomobilska podjetja izvajajo na Kitajskem za svetovne trge, v zadnjih dveh letih povečal z 12 na 33 odstotkov.
Selitev razvoja na Kitajsko prinaša tudi dileme. Del proizvajalcev opozarja na tveganje, da bi lahko evropske in ameriške razvojne ekipe postopoma izgubljale znanje in vpliv. Hkrati se odpirajo vprašanja o ohranjanju identitete tradicionalnih avtomobilskih znamk, ki so desetletja gradile ugled na domačem inženirskem znanju. Če je bila Kitajska nekoč predvsem največja avtomobilska tovarna na svetu, postaja danes tudi eden ključnih centrov razvoja tehnologij, ki bodo poganjale prihodnje generacije električnih vozil.
