Kitajska je v ponedeljek prepovedala dve milijardi dolarjev vreden prevzem singapurskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus s strani ameriškega tehnološkega velikana Meta Platforms. Gre za doslej najbolj odmevno intervencijo Pekinga v čezmejni posel na področju umetne inteligence.
Državna komisija za razvoj in reforme (NDRC), najmočnejši kitajski organ za načrtovanje gospodarstva, je v ponedeljkovem kratkem sporočilu odredila razveljavitev posla in od obeh strani zahtevala, da transakcijo nemudoma ukineta. Po poročanju Bloomberga je NDRC odločitev utemeljila zgolj s sklicevanjem na zakone in predpise, brez dodatnih pojasnil.
Prepoved je presenetila, ker primer ni klasičen tuji prevzem kitajskega podjetja na kitajskih tleh. Manus je sicer ustanovljen na Kitajskem, a je sedež poleti 2025 preselil v Singapur, njegovi ustanovitelji pa so kitajski državljani. Meta je prevzem napovedala konec decembra 2025, posel pa je bil v prvih mesecih leta 2026 že zaključen. Kot poroča CNN, je Meta programsko opremo Manusa do danes že vgradila v lastne sisteme, približno sto zaposlenih Manusa pa se je preselilo v Metine singapurske pisarne. Izvršni direktor Manusa Xiao Hong od zaključka posla poroča neposredno operativnemu direktorju Mete Javierju Olivanu.
Razveljavitev tako zahteva razpletanje posla, ki ga v praksi skorajda ni mogoče preprosto obrniti. Nekdanji vlagatelji, med njimi Tencent, ZhenFund in HongShan (nekdanji Sequoia China), so že prejeli svoja izplačila, po poročanju Business Standarda.
Manus se je v javnosti pojavil marca 2025, ko je predstavil orodje, ki ga je poimenoval prvi splošni agent z umetno inteligenco na svetu. Za razliko od klepetalnikov, ki odgovarjajo na uporabniška vprašanja, Manus samostojno izvaja zapletene naloge, od analize finančnih podatkov do priprave prodajnih predstavitev, in ob tem deluje neodvisno v oblaku tudi brez prisotnosti uporabnika. Na preizkusu GAIA, ki meri sposobnost reševanja večstopenjskih nalog v resničnem svetu, je presegel Googlov in OpenAIjev konkurenčni izdelek. V manj kot devetih mesecih od začetka prodaje je dosegel letni prihodek, ki presega 100 milijonov dolarjev. Aprila 2025 je v krogu financiranja, ki ga je vodil ameriški sklad Benchmark, zbral 75 milijonov dolarjev pri vrednotenju 500 milijonov dolarjev.
Za Meto, ki pod vodstvom Marka Zuckerberga v infrastrukturo za umetno inteligenco vlaga več deset milijard dolarjev letno, je prevzem Manusa pomenil redek primer neposrednega prihodkovnega učinka naložbe v umetno inteligenco. Posel je bil po vrednosti tretji največji prevzem v zgodovini podjetja, za WhatsAppom in Scale AI. Zuckerberg se z naložbo v Manus neposredno poteguje za primat v tekmi z OpenAI, Googlom in Microsoftom na področju avtonomnih agentov.
Pekinški regulatorji so prevzem začeli preiskovati januarja 2026, le nekaj tednov po napovedi posla. Nadzorne organe je zaskrbelo, ali tehnologija, ki jo je Manus razvil v času delovanja na Kitajskem, sodi pod predpise o nadzoru izvoza in nacionalni varnosti. Po poročanju Financial Timesa so marca 2026 ustanoviteljema Manusa, izvršnemu direktorju Xiao Hongu in glavnemu znanstveniku Ji Yichau, prepovedali odhod iz države, potem ko sta bila poklicana na sestanek na NDRC. Oba ostajata na Kitajskem pod prepovedjo potovanja, čeprav se prosto gibljeta po državi.
Na kitajskih družbenih omrežjih je prodaja Manusa Meti sprožila val kritik. Mnogi so ustanovitelje obtožili izdaje, ker so kitajsko razvito tehnologijo predali ameriškemu podjetju v času, ko Washington s strogimi omejitvami izvoza polprevodnikov sistematično omejuje kitajski napredek na področju najsodobnejših tehnologij.
Peking pa omejitev ne usmerja le v Manus. Po navedbah Bloomberga so agencije, vključno z NDRC, v zadnjih tednih ključnim kitajskim podjetjem za umetno inteligenco, med njimi Moonshot AI in Stepfun, sporočile, naj v krogih financiranja brez izrecnega dovoljenja ne sprejemajo ameriškega kapitala. Podobna navodila naj bi prejel tudi ByteDance, lastnik TikToka. Alfredo Montufar-Helu, izvršni direktor pri svetovalnem podjetju Ankura China Advisors, je za medije ocenil, da se je strateško tekmovanje med velesilama razširilo s področja polprevodniške strojne opreme na programsko opremo za umetno inteligenco in talent. Peking po njegovi oceni z odločitvijo o Manusu sporoča, da selitev poslovanja v tujino ne pomeni izvzetja izpod kitajskega regulativnega nadzora.
Predsednik Donald Trump in predsednik Xi Jinping se bosta 14. in 15. maja sestala v Pekingu na vrhu, na katerem nameravata obravnavati spore na področju trgovine, tehnoloških omejitev in regionalne varnosti, blokada posla pa po ocenah analitikov utegne postati pogajalsko sredstvo ali dodatna ovira v že tako zapletenih odnosih med velesilama.
Kitajski ustanovitelji zagonskih podjetij za umetno inteligenco z mednarodnimi ambicijami se bodo morali odločiti, ali začeti podjetje neposredno v tujini ali tvegati, da jih regulativna roka Pekinga doseže tudi po selitvi. Kot je za CNN ocenil neimenovani analitik, bi pretirana reakcija Pekinga lahko spodbudila talent k ustanavljanju podjetij v tujini od samega začetka, in tako bi Kitajska izgubila ravno tisto, kar želi zaščititi.
Meta je v izjavi sporočila, da je transakcija v celoti skladna z veljavno zakonodajo, in napovedala, da pričakuje ustrezno rešitev preiskave. Kako namerava razveljaviti posel, ko je tehnologija že integrirana in zaposleni že delajo pod njenim okriljem, pa ni pojasnila.
