Kmet za tono pšenice dobi do 230 evrov, pridelava stane 273

Slovenski pridelovalci za tono najboljše krušne pšenice letos iztržijo največ 230 evrov, pridelava tone pa jih po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stane okoli 273 evrov. Žetev, ki se v Pomurju končuje ta teden, bo za večino kmetij pomenila izgubo pri vsaki prodani toni.

V Pomurju, kjer na 15 tisoč hektarjih pridelajo polovico slovenske pšenice, se je žetev zaradi visokih junijskih temperatur začela že v zadnjih dneh junija, prej kot običajno. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota ocenjuje, da bo pridelek za 15 do 20 odstotkov manjši od lanskega. Hektolitrska masa zrnja je pri okoli 65 kilogramih opazno nižja od pričakovane, kakovost pa je po prvih analizah dobra in nad večletnim povprečjem. Primerjava s standardi novosadske Produktne borze pokaže, kako nizka je ta vrednost: pšenica s hektolitrsko maso 65 kilogramov se tam uvršča le v krmni razred, prva in druga kakovostna klasa zahtevata najmanj 76 kilogramov, tretja in četrta pa 74.

Odkupne cene se gibljejo od 150 evrov za tono krmne pšenice do 230 evrov za tono najboljše krušne. Nekateri odkupovalci za pšenico iz sheme »izbrana kakovost« dodajo pet evrov na tono. Po podatkih tržno informacijskega sistema Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je odkupna cena sredi junija, še pred prihodom novega pridelka, znašala okoli 223 evrov za tono.

Kmetijski inštitut Slovenije je stroške pridelave krušne pšenice z 12,5 odstotka beljakovin ob pridelku šestih ton na hektar izračunal pri okoli 273 evrih za tono. Komisija za pripravo izhodišč za odkup pšenice je na junijski seji v Gornji Radgoni proizvodno ceno ocenila še višje, na 280 do 290 evrov za tono, evropske borzne cene pa so se takrat gibale okoli 205 evrov. Pod stroški pridelave je tako tudi evropska referenčna cena. Pridelovalci in odkupovalci se letos o cenah niso pogajali, ker Javna agencija za varstvo konkurence po lanski preiskavi odkupa vsako usklajevanje cen obravnava kot prepovedano dogovarjanje.

Na Hrvaškem je največji odkupovalec Žito v kotaciji z 10. junija za pšenico tretjega razreda z najmanj 11 odstotki beljakovin ob dobavi od junija do septembra ponudil 163 evrov za tono, teden pozneje pa je kotacija zdrsnila na 158 evrov. V Srbiji so na Produktni borzi v Novem Sadu v tednu od 6. do 10. julija pogodbe za pšenico novega pridelka sklepali med 19,50 in 19,80 dinarja za kilogram brez DDV. Povprečna cena 19,65 dinarja ustreza približno 167 evrom za tono, na pariteti CPT luka je pšenica dosegla 20 dinarjev za kilogram.

Analitiki Bloomberg Adrie nizkih cen ne pripisujejo moči odkupovalcev. Ameriško kmetijsko ministrstvo tudi za letos napoveduje rekordno svetovno pridelavo pšenice, zaloge iz lanske sezone pa ostajajo visoke. Večina pšenice v regiji poleg tega spada v tretji kakovostni razred, ki se prodaja pod evropskimi referenčnimi cenami. Isti analitiki opozarjajo na razliko v pogajalski moči: Srbija ima skladiščne zmogljivosti za skoraj celoten letni pridelek in lahko s prodajo počaka, na Hrvaškem pa 98 odstotkov kmetov skladišč nima in mora prodati takoj po žetvi.

Slovenski kmetje lahko pridelek skladiščijo pri zadrugah za okoli dva evra na tono mesečno in s prodajo počakajo. Cene se v žetvenih tednih znižujejo: povprečna cena novega pridelka na novosadski borzi je v tednu do 3. julija znašala 19,72 dinarja, v tednu do 10. julija pa 19,65 dinarja za kilogram.