Kmetje zavračajo krivdo za podražitve hrane, prašiči za 23 odstotkov cenejši, meso za potrošnike dražje

Prašiči so bili julija pri slovenskih pridelovalcih za 22,9 odstotka cenejši kot pred letom, meso in mesni pripravki pa za potrošnike za 2,0 odstotka dražji, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS) sta danes ob napovedih podražitev hrane opozorila, da kmet ni razlog zanje. „Morebitni strahovi in napovedi dražjih cen hrane zagotovo ne izvirajo od kmetov,” je povedal predsednik KGZS Jože Podgoršek, navaja zbornica v sporočilu za javnost. KGZS in SKS pozivata, naj se pri razpravah o cenah hrane pregleda celotna prehranska veriga in način oblikovanja končne cene.

Indeks cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih je bil julija medletno nižji za 8,2 odstotka, cene hrane za potrošnike pa za 0,4 odstotka. Kravje mleko je bilo pri pridelovalcih cenejše za 26,5 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca pa so bili za potrošnike cenejši za 0,8 odstotka. Pšenica in pira sta se pri pridelovalcih pocenili za 5,5 odstotka, žita in izdelki iz žit pa so se za potrošnike pocenili za 1,1 odstotka.

Govedo je bilo julija pri pridelovalcih cenejše za 1,9 odstotka, živali za zakol pa so bile skupaj cenejše za 3,1 odstotka. KGZS za 36. teden navaja za 14,2 odstotka nižjo ceno prašičev kot pred letom, v Evropski uniji pa je bil padec 16,4-odstoten. „Moti me to, da slovenski kmetje že leta prodajamo svoje proizvode po nižjih cenah kot vse naše sosednje države,” je povedal rejec Andrej Hribar s kmetije Žabje z Brda pri Domžalah, navaja KGZS.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v jesenski napovedi, objavljeni 10. septembra, zapisal, da proti koncu leta pričakuje ponovno rast cen hrane. Kot razlog navaja višje cene energentov in neugodne vremenske razmere, zaradi katerih bodo bolj rasle predvsem cene nepredelane hrane, pri kateri se spremembe pogojev pridelave hitreje prenašajo v končne cene. Za leto 2027 UMAR pričakuje hitrejšo rast cen predelane hrane. Tudi KGZS v sporočilu navaja višje stroške pridelave.

Zbornica je izračunala, da je kmet sredi junija za kilogram pšenice prejel okoli 22 centov, kilogram kruha pa je bil po podatkih SURS lani v povprečju 3,84 evra, 17-krat več. KGZS dodaja, da razlike ni mogoče razumeti kot maržo, ker so med pridelavo pšenice in prodajo kruha še stroški mletja, proizvodnje, energije, dela, embalaže, transporta, trgovine in DDV.

Vsi pridelki se pri kmetih niso pocenili. Krompir je bil julija pri pridelovalcih za 9,6 odstotka dražji kot pred letom, oljnice so bile dražje za 5,7 odstotka, jajca pa so bila dražja za 3,0 odstotka. Septembra je bila hrana za potrošnike medletno cenejša za 0,9 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca so bili cenejši za 4,4 odstotka, meso in mesni pripravki pa dražji za 2,3 odstotka, kažejo zadnji podatki SURS.