Po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 se je v Sloveniji začel največji investicijski cikel na področju urejanja voda doslej. V obdobju tega mandata je država za urejanje vodotokov namenila približno 772 milijonov evrov, večina sredstev pa je povezana prav z odpravljanjem posledic ene največjih naravnih nesreč v zgodovini države.
Poplave 4. avgusta 2023 so prizadele približno dve tretjini Slovenije oziroma 183 občin in povzročile obsežno škodo na vodotokih, infrastrukturi in naseljih. Po ocenah predstavljajo približno 90 odstotkov vse škode na vodotokih v tem obdobju.
Prva faza odziva je bila usmerjena v nujna dela za ponovno vzpostavitev pretočnosti rek in hudournikov. Med avgustom 2023 in junijem 2024 je bilo izvedenih za 171 milijonov evrov interventnih in izrednih ukrepov.
Zaključenih je bilo 1.486 delovišč na 843 kilometrih vodotokov. Pri delih je sodelovalo več kot 1.500 delavcev z več kot tisoč delovnimi stroji, odstranjenih pa je bilo približno 1,4 milijona kubičnih metrov naplavin.
Sanacije vredne več kot milijardo evrov
Po koncu interventne faze je vlada sprejela program sanacije vodne infrastrukture za obdobje 2024-2028, ki je ocenjen na 1,322 milijarde evrov. Do leta 2025 je bilo izvedenih približno 180 milijonov evrov sanacijskih del, saniranih pa je bilo več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za leto 2026 je predvidenih še dodatnih 178 milijonov evrov.
Gre za enega največjih infrastrukturnih programov na področju voda v zgodovini države.
Trenutno poteka 55 investicijskih projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in izboljšanje stanja vodotokov v skupni vrednosti približno 415 milijonov evrov. Po ocenah države naj bi ti projekti zmanjšali poplavno ogroženost za približno 100.000 prebivalcev ter številne stanovanjske, poslovne in javne objekte.
V zadnjih letih se je povečalo tudi redno vzdrževanje vodotokov. Letna sredstva za vzdrževanje so se povečala s 37 na 55 milijonov evrov, kar pomeni skoraj 50-odstotno rast. Poudarek je tudi na večletnem načrtovanju in upravljanju celotnih porečij ter na večji digitalizaciji upravljanja vodnih objektov.
Če seštejemo že izvedena dela, sanacijski program in investicije za zmanjševanje poplavne ogroženosti, skupni račun za odpravo posledic poplav in izboljšanje upravljanja voda že presega milijardo evrov.
Preberite več:
Poplave iz leta 2023 so tako postale prelomnica v slovenski vodni politiki. Država je iz interventnega odziva prešla v dolgoročnejši model upravljanja vodotokov, ostaja pa vprašanje, ali bodo načrtovane investicije dovolj, da se podobna škoda v prihodnje bistveno zmanjša.
En odgovor
Podnebnim spremembam in s tem čedalje bolj ekstremnim vremenskim dogodkom se ne moremo več izogniti. Če se ne bomo znali prilagoditi in če ne bomo vlagali v protipoplavno zaščito, bo račun v prihodnosti še višji.