Tretja ljudska obveznica z 2,6-odstotnim donosom od danes v vpisu na 449 lokacijah

Država danes odpira vpis tretje ljudske obveznice z oznako RS99, triletno ročnostjo in 2,6-odstotno letno obrestno mero. Vpis poteka do 27. marca na 449 lokacijah po vsej Sloveniji, prvič pa tudi za mladoletne osebe in prek individualnih naložbenih računov.

V dveh letih je država z ljudskimi obveznicami zbrala pol milijarde evrov. Prvo izdajo (RS94) je februarja 2024 vpisalo 9.427 vlagateljev za 261 milijonov, drugo (RS96) marca lani 6.640 vlagateljev za 250 milijonov. Skupaj je bilo odprtih 8.599 novih trgovalnih računov. Pol milijarde za program, ki je star komaj dve leti, a ob 29 milijardah evrov, kolikor jih slovenska gospodinjstva po podatkih Banke Slovenije hranijo na bančnih računih, država še ni aktivirala niti dveh odstotkov tega denarja.

Kupon pada skupaj z ECB, a je še vedno dvakrat višji od povprečne bančne vezave. Ko je država pred dvema letoma izdala RS94, je depozitna obrestna mera ECB znašala štiri odstotke, kupon pa 3,4 odstotka. Ob drugi izdaji je ECB že znižala na 2,5 odstotka, kupon RS96 je sledil pri 2,75 odstotka. Zdaj ECB vztraja pri dveh odstotkih in po oceni namestnika guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca trg tekom leta ne pričakuje sprememb. Letošnji kupon 2,6 odstotka je pristanek znotraj napovedi, ki jo je za Bloomberg Adrio podal Andrej Bolarič z Ljubljanske borze – med 2,45 in 2,7 odstotka, z manjšim pribitkom nad krivuljo donosnosti države. Povprečna obrestna mera za enoletno vezavo pri slovenskih bankah medtem znaša 1,38 odstotka, najboljša redna ponudba pa 1,6 odstotka.

Število kupcev je med prvo in drugo izdajo padlo za 30 odstotkov, povprečno vplačilo pa je zraslo. Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze, je za RTV Slovenija ocenil, da je del interesa že počrpan, a da je ob taki količini denarja na računih potencial še velik. Domen Kregar iz Ilirike je bil še bolj natančen in ocenil, da je obrestna mera nad dvema odstotkoma že dovolj, da postane obveznica optimalna naložba med primerljivimi instrumenti.

Ponudbena dokumentacija, objavljena v petek, podrobno opisuje mehanizem dodelitve. Prvih 10.000 evrov vpisa je zagotovljenih vsakemu vlagatelju, ki odda veljavno naročilo. Vse nad tem zneskom se dodeli sorazmerno, po načelu pro rata. Če povpraševanje preseže obseg izdaje, bo torej nekdo z naročilom za 50.000 evrov zagotovo dobil 10.000, preostali del pa se mu lahko sorazmerno zniža. V praksi se to doslej ni zgodilo, saj je država izdala toliko, kolikor je bilo naročil, a tokrat obseg izdaje vnaprej ni omejen in ministrstvo si pravico pridržuje.

Prvih 1.000 evrov letnih obresti je neobdavčenih, saj se obresti iz ljudskih obveznic, izdanih v letih 2024, 2025 in 2026, seštevajo z obrestmi iz bančnih depozitov. Pri 2,6-odstotni obrestni meri to pomeni, da vlagatelj brez drugih obrestnih prihodkov ne plača davka, če vloži do 38.461 evrov. Za maksimalno vplačilo 250.000 evrov letne obresti znašajo 6.500 evrov, od česar je 5.500 evrov obdavčljivih s 25-odstotno dohodnino, davek pa znese 1.375 evrov.

Če vlagatelj vpiše obveznico prek INR, plača enotno 15-odstotno stopnjo, ob prvem izplačilu po 15 letih pa je davka oproščen v celoti. Pri triletni obveznici ta dolgoročna ugodnost sicer ne pride do izraza. INR je pri tej naložbi smiseln predvsem zaradi nižjih stroškov vodenja. Po NLB-jevih izračunih znaša letni strošek za 10.000 evrov naložbe prek INR 13,48 evra, prek klasičnega trgovalnega računa pa 23,18 evra.

Na sekundarnem trgu je RS94 februarja trgovala pri 101,6 odstotka nominalne vrednosti. Višji kupon 3,4 odstotka ob tej premiji prinese nižjo dejansko donosnost do dospetja kot nova RS99 po nominalni vrednosti. Kot je pojasnil Bolarič za Bloomberg Adrio, obe obveznici kotirata nad 100, kar sicer dokazuje, da je trg za ta instrument živ, a omejuje donosnost kasnejših kupcev.

Imetniki RS96 bodo 28. marca prejeli prve letne obresti v višini 2,75 odstotka, dan po zaključku vpisa RS99. Del teh sredstev bo verjetno stekel v novo izdajo. Obveznice RS99 bodo izdane 2. aprila 2026, uvrščene na Ljubljansko borzo po izdaji, likvidnost na sekundarnem trgu pa bo vzdrževala OTP banka.