V letu 2023 so, po podatkih državnega statističnega urada, popravki zajetja gospodarske dejavnosti v Sloveniji dosegli 4.854 milijonov evrov, kar predstavlja 7,6 odstotka BDP. Ti popravki vključujejo vse tiste dejavnosti, ki niso zajete v standardnih statističnih virih, kar pomeni, da del slovenskega gospodarstva ostaja neviden za uradne statistike.
Najpomembnejši del teh popravkov predstavlja napačno poročanje podjetij, ki v računovodskih izkazih prikazujejo nižje prihodke ali višje stroške, kot jih dejansko ustvarijo. Skupaj z delom na črno in neregistriranimi dejavnostmi tako ti popravki razkrivajo velik del sive ekonomije.
Bruto domači proizvod (BDP) zajema vse proizvodne dejavnosti države, vključno z blagom in storitvami za trg ter storitvami za lastne potrebe gospodinjstev. To pomeni, da so v oceni BDP zajete zakonite dejavnosti, ki jih država obdavčuje, zakonite dejavnosti, ki niso obdavčene, dejavnosti, ki so obdavčljive, a se izvajajo nezakonito, ter tudi dejavnosti, ki so popolnoma nezakonite. Če standardni podatkovni viri ne zajamejo celotne gospodarske aktivnosti, statistiki uporabijo popravke zajetja, da zagotovijo polno oceno BDP.
Popravki zajetja so razdeljeni v sedem kategorij, ki zajemajo različne vidike nevidnega gospodarstva. V letu 2023 je največji posamezen delež predstavljalo napačno poročanje (N6), ki je obsegalo 2.237 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP. Popravki N1, ki zajemajo delo na črno in neregistrirane dejavnosti, so znašali 424 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP. Med tovrstne dejavnosti spadajo oddajanje sob v turizmu, prevozi s taksijem, inštruiranje dijakov in študentov, alternativne zdravilske dejavnosti ter varstvo otrok na domu.
| Popravki zajetja BDP, Slovenija 2023 | ||
|---|---|---|
| Kategorija | Vrednost (mio EUR) | Delež BDP (%) |
| N1 – Proizvajalci, ki se izognejo registraciji | 424 | 0,7 |
| N2 – Nezakonite dejavnosti | 97 | 0,2 |
| N3 – Dejavnosti gospodinjstev, brez registracije | 790 | 1,2 |
| N4 – Pravne osebe, niso zajete v virih | 152 | 0,2 |
| N5 – Samozaposleni, niso zajeti v virih | 10 | 0,0 |
| N6 – Namerno napačno poročanje | 2.237 | 3,5 |
| N7 – Druge statistične pomanjkljivosti | 1.143 | 1,8 |
| Skupaj | 4.854 | 7,6 |
Vir: SURS
Lider.si | ||
Popravki N2, ki zajemajo nezakonite dejavnosti, so znašali 97 milijonov evrov (0,2 % BDP), popravki N3 (gospodinjstva brez registracije) 790 milijonov evrov (1,2 % BDP), N4 (pravne osebe brez zajetja v virih) 152 milijonov evrov (0,2 % BDP), N5 (samozaposleni brez zajetja v virih) 10 milijonov evrov (0,0 % BDP) in N7 (druge statistične pomanjkljivosti) 1.143 milijonov evrov (1,8 % BDP). Skupaj so ti popravki dosegli 4.854 milijonov evrov oziroma 7,6 odstotka BDP, kar je nekoliko manj kot leta 2010, ko so popravki znašali 3.119 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka BDP.
Največji vpliv na oceno sive ekonomije imata dve kategoriji
Popravki N1 zajemajo proizvajalce, ki se delno ali v celoti izognejo registraciji dejavnosti, kar pomeni delo na črno ali opravljanje storitev brez uradne evidence. V letu 2023 je ta popravek znašal 424 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP. Popravki N6 zajemajo registrirane podjetnike, ki namerno sporočajo napačne podatke v računovodskih izkazih, na primer prenizke prihodke ali napihnjene stroške, da bi zmanjšali davčne obveznosti. Ta kategorija je bila leta 2023 vredna 2.237 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP. Če k temu prištejemo še popravke za nezakonite dejavnosti (N2), bi skupna siva ekonomija Slovenije v letu 2023 obsegala približno 4,3 odstotka BDP.
Ti podatki niso zgolj statistična abstrakcija, saj razkrivajo, da je velik in pomemben del slovenskega gospodarstva izvzet iz standardnih evidenc. To vpliva na realno oceno gospodarske aktivnosti, oblikovanje davčnih politik in socialnih transferjev. Posebno pozornost zahtevata delo na črno in napačno poročanje, ki skupaj predstavljata 4,2 odstotka BDP, kar je pomemben delež, ki ga je treba upoštevati pri pripravi politik in analiz. Tudi druge kategorije, kot so nezakonite dejavnosti ali neregistrirane gospodinjske dejavnosti, dopolnjujejo celotno sliko nevidnega gospodarstva.
V evropskem kontekstu se popravki zajetja med državami razlikujejo predvsem zaradi uporabe različnih podatkovnih virov, a se običajno gibljejo med 1 in 15 odstotki BDP, povprečno okoli 8 odstotkov. Slovenija s 7,6 odstotka ostaja torej v povprečju, a z izrazitim poudarkom na napačnem poročanju kot ključnem viru sive ekonomije. To pomeni, da uradna statistika ne zajame vseh tokov denarja in aktivnosti, kar je ključnega pomena za razumevanje realnega stanja gospodarstva in oblikovanje politike.
Preberite več:
Popravki zajetja BDP jasno kažejo, da je del slovenskega gospodarstva “neviden” za statistiko, a hkrati pomemben za celotno gospodarsko sliko. Število 4,854 milijarde evrov oziroma 7,6 odstotka BDP daje jasen signal, da uradna statistika zajame le del realne dodane vrednosti.
