Koliko Slovencev težko preživi mesec?

Koliko ljudi v Sloveniji težko ali zelo težko shaja z dohodki skozi mesec? Odgovor ponuja kazalnik subjektivne revščine, ki ga je statistični urad objavil ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo danes. Lani je v subjektivno revnih gospodinjstvih živelo 15,3 odstotka prebivalcev, torej približno vsak sedmi. To je razmeroma visok delež, a hkrati veliko nižji kot pred desetletjem, kar kaže, da se je sposobnost gospodinjstev, da shajajo z dohodki, izboljšala.

Subjektivna revščina je poseben kazalnik, ki revščino meri drugače od uveljavljenih. Ne temelji na dohodkovnem pragu v evrih, ampak na tem, kako gospodinjstva sama ocenjujejo svoj materialni položaj. Za subjektivno revna se štejejo tista, ki ocenijo, da z dohodki shajajo težko ali zelo težko, pri čemer se upoštevajo prihodki in stroški vseh članov.

Subjektivna revščina ni enakomerno porazdeljena, največ pa je razkriva izobrazba in status na trgu dela. Med osebami z najnižjo izobrazbo je bilo subjektivno revnih 26,5 odstotka, med najbolj izobraženimi pa le 6,6 odstotka. Še bolj izstopa status aktivnosti. Med brezposelnimi je z dohodki težko shajala več kot tretjina, natančneje 34,4 odstotka, med upokojenci 19,5 odstotka, med zaposlenimi pa 11,4 odstotka.

Vir: SURS

Razlike so tudi po starosti. Med starejšimi od 64 let je bilo subjektivno revnih 18,9 odstotka, med delovno sposobnimi od 18 do 64 let 13,8 odstotka, med otroki in mladostniki pa 16 odstotkov. Med spoloma je razlika majhna, saj je bilo subjektivno revnih 15,9 odstotka žensk in 14,7 odstotka moških. Niti najnižji dohodek ne pomeni samodejno občutka revščine, saj se med prebivalci z najmanjšimi dohodki kar dve tretjini nista opredelili kot subjektivno revni.

Velik napredek v zadnjih desetih letih

Najbolj spodbuden je dolgoročni trend. Delež subjektivno revnih se je med letoma 2015 in 2025 zmanjšal z 28,7 na 15,3 odstotka, torej za približno 13 odstotnih točk. To je precej večji upad kot v povprečju Evropske unije, kjer se je delež v desetih letih znižal za okoli 9 odstotnih točk, na 17,6 odstotka. Največ se je stanje izboljšalo med gospodarskim okrevanjem v letih od 2015 do 2019, pozneje pa je kazalnik nekoliko nihal, a ostal veliko nižji kot na začetku obdobja.

Zanimivo je, da se je subjektivna revščina gibala drugače kot uradna stopnja tveganja revščine, ki temelji na dohodku. Ta je tako leta 2015 kot 2025 ostala pri 14,3 odstotka, medtem ko se je subjektivna revščina v istem obdobju prepolovila. Z drugimi besedami, dohodkovna slika se ni bistveno spremenila, občutek ljudi, kako shajajo, pa se je močno izboljšal.

Vir: SURS

Kako se Slovenija primerja z EU

Primerjava med državami pokaže velike razlike v tem, kako ljudje doživljajo svoj položaj. Najbolj izstopa Grčija, kjer je subjektivno revnih kar 67,2 odstotka prebivalcev, čeprav je tveganju revščine izpostavljenih 19,6 odstotka. Tako velik razkorak pomeni, da se Grki počutijo precej bolj ogrožene, kot kaže njihov dohodek. 

Slovenija je na drugem koncu, saj je razlika med obema kazalnikoma le ena odstotna točka, kar pomeni, da se dohodkovna slika in občutek ljudi pri nas precej ujemata. V nekaterih državah, denimo v Litvi, Nemčiji in Luksemburgu, je subjektivna revščina celo manjša od dohodkovne stopnje tveganja revščine.

Kljub napredku pa številke opominjajo, da velik del prebivalstva še vedno težko preživi mesec, zlasti brezposelni, manj izobraženi in starejši.