Evropska komisija je predstavila nov energetski sveženj ukrepov, s katerim želi znižati stroške električne energije za gospodinjstva. Med ključnimi priporočili državam članicam je tudi znižanje davkov in dajatev na elektriko, ki po podatkih Eurostata v povprečju predstavljajo približno 25 odstotkov končnega računa za gospodinjstva v EU.
Razlike med državami so pri tem zelo velike. V nekaterih državah davki predstavljajo skoraj polovico končne cene elektrike, drugod pa so zaradi subvencij celo negativni.
Po podatkih Eurostata so razlike med državami izrazite:
| Država | Delež davkov in dajatev v ceni elektrike |
| Danska | 48 % |
| Poljska | 42 % |
| Švedska | 35 % |
| EU povprečje | 25 % |
| Nizozemska | –14 % |
Na Nizozemskem je delež negativen, ker država gospodinjstvom del stroškov elektrike vrača skozi subvencije.
Kje je Slovenija?
Po zadnjih podatkih Eurostata struktura cene elektrike za gospodinjstva v Sloveniji kaže, da davki in dajatve predstavljajo približno petino končnega računa, kar je nekoliko pod povprečjem EU.
Struktura računa za elektriko v Sloveniji je približno naslednja:
| Komponenta računa | Delež |
| Energija | približno 45 % |
| Omrežnina | približno 35 % |
| Davki in dajatve | približno 20 % |
Znižanje davkov bi lahko vplivalo na končni račun, vendar bi bil učinek manjši kot v državah z bistveno višjimi energetskimi davki.
Primerjava s sosednjimi državami
Pri cenah elektrike in strukturi računa se Slovenija nahaja približno na sredini med sosednjimi državami.
| Država | Cena elektrike (€/100 kWh) | Delež davkov |
| Slovenija | približno 23 € | ~20 % |
| Avstrija | približno 31 € | ~30 % |
| Italija | približno 34 € | ~25 % |
| Hrvaška | približno 20 € | ~15 % |
| Madžarska | približno 10 € | ~20 % |
Nemčija sicer ni neposredna soseda, vendar je pogosto referenčna država v evropskih energetskih primerjavah. Tam je elektrika najdražja v EU, saj stane približno 38 evrov na 100 kWh.
Bi znižanje davkov vplivalo na slovenski račun za elektriko?
Če davki v Sloveniji predstavljajo približno petino končnega računa za elektriko, bi njihovo znižanje imelo omejen, vendar opazen vpliv. Primer povprečnega računa:
| Mesečni račun | |
| Trenutni račun | 100 € |
| Delež davkov | približno 20 € |
| Znižanje davkov za četrtino | račun bi padel na približno 95 € |
Realni učinek bi bil seveda odvisen od konkretnih odločitev države glede energetskih dajatev.
Novi evropski energetski paket
Sveženj ukrepov, ki ga je predstavila Evropska komisija v okviru dokumenta Citizens’ Energy Package (energetski svežnej za državljane), vključuje več priporočil za znižanje stroškov energije za potrošnike.
Med ključnimi ukrepi so zmanjšanje davkov in dajatev na elektriko, večja transparentnost energetskih računov, spodbujanje dolgoročnih pogodb za energijo in hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije. Cilj je zmanjšati stroške električne energije za gospodinjstva in podjetja ter povečati dostopnost čiste energije.
Preberite več:
Slovenija pri obremenitvi električne energije z davki ne izstopa. Delež davkov je nižji kot v Avstriji ali skandinavskih državah, vendar višji kot v nekaterih državah jugovzhodne Evrope. Zato bi morebitno znižanje energetskih dajatev v Sloveniji imelo manjši učinek kot v državah z zelo visokimi energetskimi davki, a bi vseeno nekoliko znižalo končne račune gospodinjstev.














En odgovor
Račun za elektriko je postal nepregleden seznam postavk. Povprečen človek ne ve, za kaj točno plačuje.