Nikolas Stihl, predsednik nadzornega sveta proizvajalca gozdarske in vrtne opreme Stihl, je 10. avgusta v Waiblingnu za nemško tiskovno agencijo dpa zahteval podaljšanje delovnega časa brez izravnave plač v kovinski in elektroindustriji, kjer se plačne tarifne pogodbe za 3,8 milijona zaposlenih iztečejo 31. oktobra. „V dobrih časih si je Nemčija lahko privoščila 35-urni delovni teden,“ je povedal in dodal, da si ga država trenutno ne more več privoščiti.
Zahtevo je naslovil predvsem na sindikat IG Metall, ki bi po njegovi oceni moral popustiti. Daljši delovni čas brez izravnave plač bi po njegovih besedah razmeroma hitro znižal stroške dela. Vodstvu sindikata v Frankfurtu je očital zakoreninjena in ideološko obarvana stališča. Lahkega pogajalskega kroga jeseni ne pričakuje. Stihl je govoril o približno 500.000 izgubljenih industrijskih delovnih mestih, ki se jim Nemčija po njegovih besedah približuje.
Inštitut nemškega gospodarstva (IW) je 18. junija po naročilu fundacije Bertelsmann objavil študijo, ki na podlagi podatkov Zvezne agencije za delo ugotavlja, da je predelovalna industrija med letoma 2019 in 2025 izgubila približno 420.000 delovnih mest. Zaposlenost v industriji je po ugotovitvah inštituta najnižja v desetih letih.
Upad zaposlenosti po tej študiji ne poteka prek množičnih odpuščanj. Tveganje, da zaposleni z industrijskega delovnega mesta zdrsne v brezposelnost, je zgodovinsko nizko, podjetja pa izpraznjenih mest ne zapolnjujejo več. Po isti študiji je število razpisanih delovnih mest v industriji najnižje po prelomu tisočletja.
Tarifne komisije IG Metall so plačne tarifne pogodbe odpovedale konec junija. Sindikat je med 1. junijem in 28. avgustom anketiral zaposlene v 3.200 obratih. Zahteve bodo komisije sprejele 22. septembra, pogajanja pa se začnejo oktobra. Tarifni delovni teden v panogi znaša 35 ur v zahodnih tarifnih območjih in 38 ur v vzhodnih.
Obveznost socialnega miru se izteče 31. oktobra. Od 1. novembra so opozorilne stavke dovoljene.
