Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) želi spremembo pravil, ki bi članom uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) prepovedala sočasno članstvo v nadzornih svetih družb, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv.
KPK opozarja, da je takšna praksa danes razmeroma pogosta in da lahko ustvarja nasprotje interesov ter zmanjšuje neodvisnost nadzornih svetov. Vlado in državni zbor zato poziva k zakonski ureditvi, ki bi takšno kopičenje funkcij preprečila.
Problem, na katerega opozarja komisija, je, da član uprave SDH lahko sodeluje pri oblikovanju lastniške politike holdinga, daje usmeritve glede upravljanja določene naložbe in sodeluje pri izbiri nadzornikov, nato pa sam postane član nadzornega sveta iste družbe.
Po oceni KPK se s tem zabriše meja med vlogo lastnika in vlogo nadzornega organa. Nadzornik naj bi namreč neodvisno nadziral upravo družbe, pri čemer lahko njegova hkratna vloga v SDH vpliva na njegovo neodvisnost.
Komisija v pobudi navaja, da so bili člani uprave SDH v nadzorne svete družb iz portfelja holdinga imenovani pogosto, pri čemer so v teh svetih večinoma opravljali tudi funkcijo predsednika. KPK opozarja, da lahko takšna ureditev povečuje tveganje za nasprotje interesov, samonadzor in koncentracijo vpliva.
KPK želi strožja pravila tudi za ljudi z ministrstev
Predlog ne zadeva samo uprave SDH. KPK želi preprečiti tudi imenovanje zaposlenih na vodstvenih položajih ministrstev, katerih delo je povezano z upravljanjem državnega premoženja ali področjem, na katerem deluje posamezna državna družba, v njene nadzorne svete.
Za takšne primere komisija predlaga dodatno varovalko – konkretizirano in obrazloženo pisno oceno tveganj za vsakega kandidata posebej. Pri tem bi bilo treba oceniti predvsem njegovo neodvisnost in morebitno nasprotje interesov glede na njegove naloge in pristojnosti na ministrstvu.
KPK v pobudi opozarja, da je na podobna tveganja opozorilo tudi računsko sodišče. V reviziji je ugotovilo, da je SDH v nadzorne svete imenoval tudi člane svoje uprave, upravljavce naložb in vodje notranjih služb. Po navedbah KPK je takšna ureditev z vidika korporativnega upravljanja problematična, saj lahko zmanjšuje neodvisnost nadzorne funkcije.
Komisija se pri tem sklicuje tudi na kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in smernice OECD. Te poudarjajo ločitev lastniške in nadzorne funkcije ter opozarjajo pred tem, da bi nadzorni sveti državnih družb postali zgolj podaljšana roka lastnika.
KPK je pobudo sprejela na seji 20. avgusta in od vlade ter državnega zbora zahteva odziv v treh mesecih. Obenem predlaga, da se podobne varovalke upoštevajo tudi pri morebitni zakonski ureditvi Nacionalnega demografskega sklada, ki naj bi kot naslednik SDH upravljal državno premoženje.
