Kupec brez računa plača 40 evrov globe, podjetje do 150.000

Kupec, ki računa ne prevzame in ne zadrži neposredno po odhodu iz poslovnega prostora, plača 40 evrov globe, srednja ali velika gospodarska družba pa za najtežjo kršitev zakona o davčnem potrjevanju računov do 150.000 evrov. Povprečna globa, ki jo je davčni organ na tem področju izrekel v letu 2025, je znašala 2.057 evrov (izračun Lider.si, skupno izrečene globe 2.130.600 evrov, deljeno s 1.036 prekrškovnimi akti).

Finančna uprava je 28. avgusta 2026 objavila četrto izdajo podrobnejšega opisa davčnih blagajn, prvo po tem, ko je januarja 2026 začel veljati nov režim za prodajne avtomate. Dokument prinaša dva nova vzorca internega akta za avtomate in pojasnilo o izdaji ter prejemu davčno potrjenega računa v skupini za DDV.

Po letnem poročilu finančne uprave za leto 2025 je davčne blagajne uporabljalo 56.371 zavezancev, ki so izdali 945.866.371 računov v skupni vrednosti 38.137.737.684 evrov. Na področju davčnih blagajn je bilo opravljenih 7.055 nadzorov, storilcem prekrškov pa je bilo izdanih 1.036 prekrškovnih aktov, od tega 634 plačilnih nalogov in 402 odločb. Izrečenih je bilo tudi 169 opominov, v štirih primerih pa so bili izvedeni ukrepi prepovedi opravljanja dejavnosti in pečatenja poslovnih prostorov. Prekrškovni akt je sledil 14,7 odstotka opravljenih nadzorov (izračun Lider.si, 1.036 prekrškovnih aktov glede na 7.055 nadzorov).

Za davčne prekrške po 18. členu se pravna oseba kaznuje z globo od 2.000 do 50.000 evrov, srednja ali velika gospodarska družba od 5.000 do 75.000 evrov, samostojni podjetnik posameznik od 1.500 do 25.000 evrov, odgovorna oseba pa od 800 do 5.000 evrov. Za hujše davčne prekrške iz 19. člena je za pravno osebo predpisana globa od 4.000 do 75.000 evrov, za srednjo ali veliko družbo pa od 10.000 do 125.000 evrov. Od novele iz leta 2023 med davčne prekrške po 18. členu sodi tudi neizročitev računa kupcu.

Globe iz 20. člena se uporabijo izključno za prekrške iz 19. člena in izključno takrat, ko je prekršek še posebej hud zaradi višine povzročene škode, pridobljene protipravne premoženjske koristi, storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti. V takem primeru se sme pravno osebo kaznovati z globo do 100.000 evrov, srednjo ali veliko gospodarsko družbo do 150.000 evrov, samostojnega podjetnika posameznika do 75.000 evrov in odgovorno osebo do 20.000 evrov.

Tri nove točke 18. člena, ki jih je prinesla novela ZDavPR-C, se uporabljajo od 1. januarja 2026 in zadevajo prodajne avtomate. Kaznivo je, če zavezanec avtomata na vidnem mestu ne označi z identifikacijsko oznako, če v predpisanem roku ne vzpostavi prekinjene elektronske povezave in ne pošlje podatkov o vseh prodajah prek avtomata ter če podatkov o prodajah ne pošlje v roku na lokacijah, kjer povezave ni mogoče vzpostaviti. Tri nove točke je dobil tudi 19. člen. Med hujše prekrške sodijo nesporočanje podatkov o prodaji prek avtomatov, nesporočanje podatkov o samih avtomatih in ravnanje dobavitelja programske opreme, ki zavezancu omogoči prodajo prek avtomatov v nasprotju z zakonom.

Neoznačen avtomat sodi med davčne prekrške iz 18. člena, kjer je zgornja meja za srednjo ali veliko družbo 75.000 evrov. Nesporočena prodaja iz istega avtomata sodi med hujše prekrške iz 19. člena, kjer je zgornja meja 125.000 evrov, ob kvalificiranih okoliščinah iz 20. člena pa 150.000 evrov. Letno poročilo za leto 2025 podatkov o prodajnih avtomatih ne vsebuje, ker se obveznost uporablja šele od januarja 2026.

Finančna uprava je v kriterijih za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2026 zapisala, da se bo nadzor davčnih blagajn osredotočil na zavezance, ki so zavezani k davčnemu potrjevanju računov in sporočanju podatkov o prodaji blaga oziroma storitev prek avtomatov in pri katerih se ugotavljajo neskladja med prejetimi podatki o davčno potrjenih računih in podatki predloženih davčnih obračunov. Po istem dokumentu prekrške, ugotovljene v inšpekcijskih nadzorih, inšpektorji sankcionirajo z izdajo plačilnega naloga. Kadar je potrebna odločba o prekršku, postopek vodi prekrškovni kompetenčni center na Finančnem uradu Murska Sobota. V 22. členu zakona je določeno, da se sme za prekrške po tem zakonu v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane.

Za izvajanje zakona v celoti je pristojna Finančna uprava RS, del pristojnosti pa ima Tržni inšpektorat RS. Po veljavnem besedilu 15. člena tržni inšpektorat nadzira izvajanje prvega, drugega in tretjega odstavka 12. člena ter 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 5. člena in petega odstavka 7. člena. Po podrobnejšem opisu finančne uprave tržni inšpektorat preverja objavo obvestila o obveznosti izdaje in prevzema računa, izročitev računa kupcu, prevzem računa s strani kupca, izdajo računa najpozneje ob opravljeni dobavi in prejetem gotovinskem plačilu ter podatke na računu, in sicer čas izdaje, oznako fizične osebe, enkratno identifikacijsko oznako in zaščitno oznako izdajatelja.

V aplikaciji „Preveri račun” je bilo v letu 2025 preverjenih 11.484 računov, kar je seštevek mesečnih vrednosti iz letnega poročila finančne uprave. Na eno preveritev je prišlo približno 82.000 davčno potrjenih računov (izračun Lider.si, 945.866.371 računov, deljeno z 11.484 preveritvami).

Finančna uprava je v letu 2024 izdala 1.108 prekrškovnih aktov po zakonu o davčnem potrjevanju računov, v letu 2025 pa 1.036, kar je 6,5 odstotka manj (izračun Lider.si na podlagi preglednice najpogostejših kršitev zakonodaje v letnem poročilu). V podrobnejšem opisu davčnih blagajn finančna uprava navaja, da je načelo sorazmernosti upoštevano tudi pri kaznovanju storilcev prekrška in da se nadzori kupcev izvajajo tako, da se potrošnike minimalno obremeni oziroma vznemirja.

Davčni organ je v letu 2025 obravnaval 25.466 prekrškov po vseh predpisih, ki jih izvaja. Med temi predpisi se zakon o davčnem potrjevanju računov po številu obravnavanih prekrškov uvršča na šesto mesto.