Evropa si pri umetni inteligenci ne sme privoščiti ponovitve napake iz prve digitalne revolucije, ko so največ koristi od razvoja tehnologije pobrala podjetja drugod. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozarja, da ima Evropa znanje, raziskovalce in velik trg, vendar podjetjem še vedno otežuje rast razdrobljen enotni trg.
EU ima 27 držav in okoli 450 milijonov potrošnikov, vendar podjetja pri širjenju še vedno naletijo na različna nacionalna pravila. To zmanjšuje konkurenco in otežuje hitro rast predvsem mladih tehnoloških podjetij.
Prvi znaki na področju umetne inteligence so sicer spodbudni. Podjetja v evrskem območju naj bi letos za UI namenila okoli devet odstotkov vseh investicij. Ključno vprašanje pa je, ali bo Evropa znala te naložbe dovolj hitro razširiti po gospodarstvu.
Težava ni samo trg, ampak tudi dostop do kapitala. Po podatkih Evropske investicijske banke evropska hitro rastoča podjetja v prvih petih letih zberejo približno toliko kapitala kot primerljiva podjetja iz San Francisca. Do desetega leta pa evropska podjetja zberejo približno 50 odstotkov manj. Približno 12 odstotkov evropskih scale-upov se je zato preselilo zunaj EU, največkrat v ZDA.
Lagarde kot eno od možnih rešitev izpostavlja bolj povezan evropski trg in povezovanje kapitalskih trgov. Med predlogi je tudi tako imenovani EU Inc., enotna evropska pravna oblika podjetja, ki bi podjetjem olajšala poslovanje po različnih državah EU.
Evropa ima pri tem prednost. EU predstavlja približno šest odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar ima okoli 15 odstotkov svetovnih raziskovalcev in ustvari skoraj petino najbolj citiranih znanstvenih objav. Manjši problem je v znanju kot v tem, da ga Evropa težko dovolj hitro pretvori v velika globalna podjetja. Prav pri umetni inteligenci bo to ena ključnih bitk za prihodnjo evropsko produktivnost in konkurenčnost.
