Le 13 evrov več neto za minimalno plačo ob tisoč evrov višji olajšavi, višje plače bi dobile več

Višja splošna dohodninska olajšava, ki jo vlada ta teden napoveduje za razbremenitev dela, bi prejemniku minimalne plače za vsakih tisoč evrov prinesla 13,33 evra več neto na mesec, prejemniku dvojne povprečne plače pa 27,50 evra, kaže izračun Lider.si na podlagi letošnje dohodninske lestvice. Najmanj bi dobil prav prejemnik minimalne plače, ki je letos ostal brez dodatne olajšave za nizke dohodke, ker njegova letna bruto plača prag zanjo presega za 16,38 evra.

Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek v državnem zboru na poslansko vprašanje poslanke Ive Dimic odgovoril, da zneska višje olajšave še ne bo navedel, ker strateški svet za gospodarstvo predloge davčne reforme še pripravlja, sledili pa bodo strokovni izračuni. Prejemnik povprečne plače je po njegovih besedah izgubil 2.500 evrov, ker so prejšnjo davčno reformo ustavili na polovici. Janša je v torek na Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju dejal, da morajo biti davki razumni in se ne smejo spreminjati vsako leto ali z vsako vlado. Koalicijska pogodba predvideva postopen dvig splošne olajšave in odpravo 50-odstotnega dohodninskega razreda.

Splošna olajšava letos znaša 5.551,93 evra. Po lestvici finančne uprave za neto davčno osnovo do 9.721,43 evra velja 16-odstotna stopnja, za del do 28.592,44 evra 26-odstotna in za del do 57.184,88 evra 33-odstotna. Povprečna bruto plača je julija po podatkih statističnega urada znašala 2.708,63 evra. Davčna osnova prejemnika minimalne plače v višini 1.481,88 evra bruto na mesec ostaja v prvem razredu, osnova prejemnika povprečne plače seže v drugi razred, osnova prejemnika dvojne povprečne plače pa v tretji. Olajšava zniža davčno osnovo, zato je prihranek enak znesku olajšave, pomnoženemu s stopnjo najvišjega razreda, v katerega še seže osnova.

Letna bruto minimalna plača znaša 17.782,56 evra, prag za dodatno olajšavo pa 17.766,18 evra. Dohodnina od minimalne plače letos znaša 1.299,66 evra, tisoč evrov višja olajšava pa bi jo znižala na 1.139,66 evra ali za 12,3 odstotka. Pri povprečni plači bi se dohodnina s 4.083,12 evra znižala na 3.823,12 evra ali za 6,4 odstotka, pri dvojni povprečni plači pa z 11.691,11 na 11.361,11 evra ali za 2,8 odstotka.

Predsednik strateškega sveta za gospodarstvo Marko Lotrič je 11. avgusta ob seji davčne fokusne skupine sveta predlagal 10-odstotno stopnjo za prvi razred in dvig splošne olajšave s približno 5.500 na 7.000 do 8.000 evrov. Pri olajšavi 8.000 evrov in 10-odstotni stopnji v prvem razredu bi prejemnik minimalne plače na leto plačal 732,18 evra dohodnine manj ali 61,01 evra na mesec. Prejemnik povprečne plače bi plačal 1.219,78 evra manj, prejemnik dvojne povprečne plače pa 1.391,15 evra manj. Dohodnina od minimalne plače bi se znižala za 56,3 odstotka, dohodnina od dvojne povprečne plače pa za 11,9 odstotka. Lotrič je takrat dejal, da predlogi stanja javnih financ ne bi poslabšali.

Ministrstvo za finance je 14. oktobra ob sestanku s socialnimi partnerji v ekonomsko-socialnem svetu opozorilo, da spremembe dohodnine ne smejo ogroziti proračunskega ravnovesja in spoštovanja fiskalnih pravil. Dogovora o lestvici in olajšavah za leto 2027 ministrstvo in socialni partnerji takrat niso dosegli. Fiskalni svet je junija ocenil, da bi socialna kapica pri 2,5-kratniku povprečne plače skupaj s spremembami dohodnine iz koalicijske pogodbe proračunski saldo poslabšala za 0,9 odstotka BDP.

Izračun predpostavlja 12 enakih mesečnih plač brez regresa in božičnice, samskega zavezanca brez otrok in brez posebne olajšave za mlajše od 29 let, prispevke delojemalca v višini 23,1 odstotka bruto plače ter lestvico in plače na ravni leta 2026. Izračun višjo olajšavo prišteje osnovni splošni olajšavi, prag za dodatno olajšavo pa ohrani nespremenjen. Lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2026 je finančna uprava objavila 15. decembra 2025.