Nebo je znova polno letal. Evropska unija beleži močno rast letalskega prometa, kar pomeni, da so letalske povezave znova v središču zanimanja popotnikov, turistov in poslovnežev. In tudi Slovenija ni izjema. Podatki evropskega statističnega urada kažejo, da je potnikov več, povečuje pa se tudi promet.
Podatki Eurostata kažejo, da je bilo v letu 2024 v Evropski uniji približno 1,1 milijarde potnikov, ki so potovali z letalom, kar je za 8,3 odstotka več v primerjavi z 2023. Prvič po letu 2019 (pred pandemijo) je število potnikov preseglo milijardo.
V vseh državah članicah se je letalski promet povečal, pri nekaterih pa rast meri skoraj 20 odstotkov. Največ so dobile zagon Madžarska, Češka in Estonija, medtem ko so nekatere druge države zabeležile bolj zmerne rasti.
Prav tako se je povečalo število komercialnih letov. Po podatkih Eurostata je bilo v EU v 2024 kar 6,7 milijona komercialnih poletov, kar je približno 5,8 odstotka več kot leto prej.
To nakazuje, da potrošniki, turisti in poslovni uporabniki letal znova vidijo letalo kot udobno, razpoložljivo in cenovno dostopno možnost ter da letalske družbe ponovno polnijo vozne rede.
Slovenski zračni promet
Čeprav je Slovenija majhna država, njen zračni prostor letos ni ostal tih. Po podatkih državnega statističnega urada je v letu 2024 preko treh mednarodnih letališč, Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, pa tudi letališča v Mariboru in Portorožu, potovalo nekaj več kot 1,4 milijona ljudi. To je 12 odstotkov več kot leto prej.
Preko ljubljanskega letališča je bilo v 2024 letov veliko več, kar 1,304.500 potnikov z rednimi leti, kar je 16,8 odstotka več kot v 2023.
Najpogostejše destinacije ostajajo Nemčija, Turčija, Združeno kraljestvo in Švica, med posebno priljubljenimi pa so relacije z Nizozemsko, ki je leta 2024 zabeležila skoraj 40-odstotno povečanje letov.
Poleg potnikov je narastel tudi blagovni promet. Letalski tovor je po podatkih SURS zrasel za 8,1 odstotka glede na 2023. Slovenski zračni promet ne vrača postopoma, ampak v očitnem vzponu. Letalske povezave se krepijo, ljudje spet potujejo, pa tudi gospodarstvo je dobilo nov impulz.
Kako bomo leteli v prihodnje?
Če bodo trendi vzdržali, lahko pričakujemo stabilno rast prometa tudi v naslednjem letu. Pričakovati je možno več poletov, razširjene letalske povezave, še posebej iz Ljubljane in občasnih charterskih linij v turistične destinacije.
Po mnenju analitikov obstaja možnost, da bodo nekatere letalske družbe postavile nove rotacije in razširile sezonske relacije, predvsem proti zahodni in severni Evropi. Cenovna konkurenca med prevozniki utegne pomeniti ugodnejše karte, kar bi dodatno spodbudilo potovanja in promet.
Vendar rast prinaša tudi tveganja. Stroški goriva, drseči tečaji, varnostni standardi in inflacija lahko pocenijo polete ali pa celo zaustavijo urnik letenja. Prav tako pa se nam lahko po glavi poraja vprašanje trajnosti, saj več letal pomeni več izpustov in več pritiska na okolje.
Napačna investicija ali slabo načrtovan razvoj bi lahko pomenila, da bomo imeli odprta zračna vrata, ne pa tudi stabilnega prometa, ali pa da bo trpelo okolje.
Rast letalskega prometa ne vpliva le na tiste, ki letijo
Vpliva tudi na gospodarstvo, logistiko, mednarodne povezave, investicije in turizem. Če imamo zanesljive linije, je za podjetnika lažje dostopati do trga, sodelovati s partnerji, voziti ljudi in blago. Za državo to pomeni potencial za razvoj, privabljanje turistov, tujih investicij, kulturnih in poslovnih povezav.
Preberite več:
Za “navadnega” človeka pa to pomeni svobodo izbire, da lahko iz Ljubljane skočimo v Berlin, Amsterdam ali Stockholm brez dolgih prevozov, kompromisov ali kompliciranja. Da so meje nekoliko bolj tekoče, da smo del Evrope.
