Letos bo državo zamenjalo 165.000 milijonarjev, velika evropska gospodarstva izgubljajo tla

Število premožnih ljudi, ki bodo letos zamenjali državo bivanja, naj bi po svetu doseglo okoli 165.000, več kot trikrat toliko kot leta 2013, ko se je čez mejo preselilo približno 51.000 milijonarjev. Številke je v novi izdaji poročila Henley Private Wealth Migration Report 16. junija objavilo svetovalno podjetje Henley & Partners, ki države prvič razvršča po oceni konkurenčnosti za mobilno bogastvo na lestvici od 0 do 100 namesto po preprostem štetju preseljenih premožnežev. Oceno sestavljajo dejavniki, kot so davčna obravnava, vladavina prava, kakovost življenja in politična stabilnost.

Ocena 50 pomeni nevtralen položaj, vrednosti nad 70 pa kažejo na močno privlačnost za premožne, ki selijo kapital in družine čez meje. Svetovno lestvico najprivlačnejših destinacij vodi Singapur z oceno 79,5, sledi mu Nova Zelandija s 75,8. Eno najvišjih ocen v celotnem poročilu, 85,3, so dosegli Združeni arabski emirati, ki ostajajo vodilna svetovna destinacija za milijonarje, čeprav so jih napetosti v zalivski regiji potisnile v previdnejše načrtovanje premoženja.

V Evropi se kot najprivlačnejše uvrščajo Ciper z oceno 73,5, Nizozemska z 72,8, Portugalska z 72,5 in Italija z 72,3, tik za njimi sta Švica s 70,8 in Grčija s 70,5. Italijo poganjajo pavšalni davčni režim za nove rezidente, ugodna ureditev davka na dediščino in dostop do enotnega trga Evropske unije, Milano pa se vse bolj uveljavlja kot finančno žarišče in dom družinskih pisarn. Pavšalni znesek za tuje dohodke se je s prvim januarjem letos zvišal na 300.000 evrov, povpraševanje pa je kljub temu ostalo trdno.

Grčija velja za enega največjih dobitnikov sprememb na evropskem zemljevidu naložbene migracije, potem ko je Španija ukinila program zlate vize, Portugalska pa umaknila pot do rezidentstva, vezano na nakup nepremičnin. Švica privablja tiste, ki v negotovih geopolitičnih razmerah iščejo stabilnost in ohranjanje premoženja.

Med konkurenčne, a vse bolj obremenjene jurisdikcije Henley uvršča velika evropska gospodarstva. Nemčija je dosegla 69,7, Norveška 69,0, Združeno kraljestvo 68,3, Francija 65,7, mednje pa se s 66,2 uvršča še Južna Koreja. Premik je najizrazitejši v Britaniji, kjer po ukinitvi posebnega davčnega statusa za rezidente brez stalnega prebivališča, spremembah obdavčitve dediščin in zaprtju naložbene vize britanski državljani zdaj predstavljajo skoraj polovico vseh vlog, oddanih z britanskih naslovov, leta 2018 jih je bilo komaj osem odstotkov.

Združene države Amerike ostajajo največji svetovni ustvarjalec novega bogastva, a so z oceno 62,3 med slabše uvrščenimi v poročilu. Število vlog ameriških državljanov se je v letu 2025 podvojilo, le sedem odstotkov jih prihaja od Američanov, ki živijo zunaj države, skoraj polovica vseh pa je usmerjena v evropske programe.

Izvršni direktor podjetja Henley & Partners Juerg Steffen opozarja, da vlade svojih najpremožnejših prebivalcev ne morejo več obravnavati kot stalno, na kraj vezano premoženje, ti pa vse pogosteje gradijo razpršen portfelj rezidentstev in državljanstev po več državah naenkrat. Vodja evropskega dela podjetja Guenther Dobrauz-Saldapenna dodaja, da Nemčija in Francija nista postali neprivlačni, izgubili pa sta tla prav na področjih, ki jih mobilno bogastvo tehta najbolj, konkurenčne destinacije pa so svoje ponudbe okrepile.

O verodostojnosti teh podatkov javno dvomi Dan Neidle, ustanovitelj neprofitne organizacije Tax Policy Associates in nekdanji vodja davčnega oddelka odvetniške družbe Clifford Chance v Veliki Britaniji. Opozarja, da metode, s katerimi jih Henley in njegov raziskovalni partner New World Wealth zbirata, niso dovolj zanesljive za natančno spremljanje selitev milijonarjev. Henley sam priznava, da njegove številke kažejo širše trende in niso natančni izračuni. Podjetje s svetovanjem o rezidentstvu in državljanstvu komercialno pridobiva prav od mobilnosti svetovnega bogastva.

V prvih petih mesecih leta 2026 je Henley & Partners prejel vloge državljanov 86 držav za 47 različnih naložbenih programov, več kot 28 odstotkov prosilcev pa že živi zunaj države, katere državljanstvo imajo.