Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal napoved gospodarske rasti Slovenije. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos povečal za 3,2 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več od aprilske napovedi. Ob tem sklad pričakuje višjo inflacijo, tako letos kot prihodnje leto. Za svetovno gospodarstvo napoveduje 3,1-odstotno rast v letu 2026 in 3,4-odstotno v letu 2027, vendar opozarja, da se zaradi geopolitičnih napetosti, vojne na Bližnjem vzhodu in motenj na energetskih trgih zmanjšuje sposobnost držav za spopadanje z novimi šoki.
IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos v primerjavi z aprilom zvišal za 1,2 odstotne točke, na 3,2 odstotka. Za prihodnje leto pričakuje 2,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več od prejšnje napovedi.
Izboljšanje napovedi ni presenetljivo, saj so se za podoben popravek že odločile tudi druge institucije. Vendar boljši obeti za gospodarsko aktivnost prihajajo skupaj z višjimi pričakovanji glede rasti cen.
Sklad namreč za Slovenijo letos napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, medtem ko je aprila pričakoval 2,9-odstotno. Tudi napoved za leto 2027 je zvišal, in sicer z 2,1 na 2,5 odstotka.
Na višja inflacijska pričakovanja vplivajo tudi razmere na mednarodnih energetskih trgih. Vojna na Bližnjem vzhodu in dražji energenti lahko povečajo stroške podjetij ter pritiske na cene blaga in storitev. Za gospodinjstva to pomeni tveganje za počasnejšo rast kupne moči, če dohodki ne bodo sledili podražitvam.
Svetovno gospodarstvo ostaja odporno, vendar so tveganja večja
Svetovno gospodarstvo bo letos zraslo za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka, napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF). Gospodarska aktivnost ostaja razmeroma odporna kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in višjim cenam energentov, vendar se sposobnost držav za blaženje novih pretresov zmanjšuje.
IMF je nove napovedi objavil v oktobrski izdaji poročila World Economic Outlook. Po oceni sklada gospodarska rast med državami postaja vse bolj neenakomerna. Nekaterim koristijo naložbe v umetno inteligenco in ugodnejši pogoji menjave, medtem ko se gospodarstva, odvisna od uvoza energije, ter države z nižjimi dohodki soočajo z večjimi pritiski.
Vse večje tveganje zaradi cen energentov
IMF za letos napoveduje 4,7-odstotno svetovno inflacijo. K višjim cenam pomembno prispevajo dražja energija in hrana, dodatno negotovost pa ustvarjajo nadaljevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitne nove trgovinske napetosti in višji donosi državnih obveznic.
Dolgotrajnejše motnje na energetskih trgih bi lahko povečale stroške podjetij in gospodinjstev ter zavirale potrošnjo in investicije. Države, ki so močno odvisne od uvoza energentov, so pri tem še posebej izpostavljene, saj se višji stroški hitro prenesejo v cene in poslabšajo zunanjetrgovinski položaj.
Sklad opozarja tudi, da so se zmanjšale fiskalne in druge rezerve, ki so državam v preteklih letih pomagale blažiti gospodarske šoke. Visoka zadolženost in višji stroški financiranja omejujejo možnosti za dodatne državne ukrepe, če bi se razmere še poslabšale.
Umetna inteligenca spodbuja naložbe, a prinaša tudi tveganja
Pomemben dejavnik gospodarske aktivnosti ostajajo naložbe, povezane z umetno inteligenco. Te podpirajo povpraševanje po tehnologiji in koristijo gospodarstvom, ki so vključena v globalne dobavne verige za razvoj in proizvodnjo tehnološke opreme.
Toda IMF opozarja, da so tveganja tudi na tej strani. Če bi se pričakovanja glede gospodarskih učinkov umetne inteligence izkazala za pretirana, bi lahko prišlo do popravkov na finančnih trgih. Po drugi strani bi hitrejše uresničevanje obljubljenih izboljšav produktivnosti lahko gospodarsko rast dodatno spodbudilo.
Države morajo obnoviti fiskalni prostor
IMF državam svetuje, naj obvladujejo kratkoročne cenovne pritiske, ne da bi pri tem zanemarile dolgoročno finančno stabilnost. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije naj bo po priporočilih sklada začasna in usmerjena v najbolj prizadete skupine.
Pomembni ostajajo tudi premišljena denarna politika, obnova fiskalnega prostora in večja energetska varnost. IMF ob tem poudarja pomen odprte trgovine in mednarodnega sodelovanja, ki lahko zmanjšata ranljivost gospodarstev ob novih pretresih.
Osnovno sporočilo oktobrske napovedi je, da svetovno gospodarstvo še naprej raste, vendar je njegova odpornost vse bolj odvisna od razvoja geopolitičnih razmer, cen energentov in nadaljnjih tehnoloških naložb. Napovedana rast zato ne pomeni, da so se tveganja za podjetja, potrošnike in javne finance zmanjšala.
