Prihodki taksi podjetnikov na Hrvaškem so lani dosegli 130 milijonov evrov, število vozil pa se je v desetletju povečalo na več kot devet tisoč, kaže študija o učinkih liberalizacije prevoznega trga, ki jo je pripravil ekonomski analitik Damir Novotny.
Po Novotnyjevih besedah je liberalizacija povečala konkurenco, dostopnost in kakovost storitev, ustvarila nova delovna mesta in znižala prej visoke monopolne cene. Cena “starta” je v Zagrebu leta 2000 znašala 3,33 evra, lani pa se je gibala med 1,30 in 2,50 evra. Povprečna cena na kilometer je pred 26 leti dosegala 93 centov, lani med 0,90 in 1,50 evra. Novotny dodaja, da je treba te zneske primerjati s tedanjo in sedanjo povprečno neto plačo.
Leta 2015 je bilo na Hrvaškem od dva do tri tisoč taksijev, danes pa jih je več kot devet tisoč. Voznikov je okoli 33 tisoč, taksi podjetnikov pa več kot tisoč.
Novotny je zavrnil trditve, da se digitalne platforme za prevoze izmikajo plačilu davkov. Po njegovih besedah poslovanje prek platform prispeva k večji fiskalni preglednosti panoge in vodi do višjih dohodkov, večjih vplačil dohodnine in davka od dobička ter vključitve več ponudnikov v sistem DDV. Liberalizacija je po njegovi oceni sprožila multiplikacijske učinke vzdolž verige dodane vrednosti, od dobaviteljev in serviserjev vozil do distributerjev goriva ter ponudnikov finančnih in kartičnih storitev. Pozitivne učinke je zaznal tudi v turizmu, kjer se je povečala obiskanost gostinskih obratov in posameznih znamenitosti.
V različnih panogah na Hrvaškem po Novotnyjevi oceni ostaja še okoli 350 neliberaliziranih oziroma monopoliziranih storitev, kot pozitivna primera odpiranja trga pa je navedel bančni in telekomunikacijski sektor.
Mali prevozniki so pred ustavnim sodiščem izpodbijali predpise o najvišji dovoljeni starosti vozil in ob prihodu platform opozarjali na nelojalno konkurenco in damping. Študijo je Novotny predstavil na konferenci Jutarnji Business Talk, ki je potekala ob desetletnici prihoda Uberja na hrvaški trg.
