LIDER.SI RAZISKUJE: Medtem ko se apartmaji množijo, tovornjakarji in gradbinci propadajo

Slovenija je med julijem in septembrom letos registrirala 7.535 novih podjetij, vendar jih je 272 šlo v stečaj. Število novih registracij je naraslo za 4,5 odstotka, medtem ko so stečaji skočili za 22 odstotkov. Podatki poslovne platforme CompanyWall kažejo, da se gospodarstvo spreminja hitreje, kot je gospodarski in socialni sistem to zmožen preživeti brez posledic.

Pred kratkim smo na Lider.si objavili podatke Eurostata o registracijah in stečajih držav Evropske unije v tretjem četrtletju. Tudi ti podatki evropske agencije za statistiko so pokazali, da je Slovenija postala trg, na katerega je lahko vstopiti, vendar je tu še lažje propasti.

Ljubljana vzame skoraj tri četrtine

Ljubljana je v tretjem četrtletju registrirala 5.481 novih podjetij, skoraj 73 odstotkov skupnega števila v državi. Takšna koncentracija novih podjetij ni samo posledica dejstva, da je glavno mesto največje. V sodobnem gospodarstvu fizična lokacija ni pomembna za dostop do surovin ali tovarn, je pa pomembna za dostop do ljudi, ki imajo iskane veščine, do kapitala in poslovnih povezav.

Ljubljana je evidentirala tudi 312 stečajev. Na vsakih 17,6 novih podjetij pride en stečaj. Maribor ima podobno razmerje-16,3:1, z 1.552 novimi registracijami in 95 stečaji. Celje prav tako-16:1 s 622 novimi podjetji in 39 stečaji.

Tri največja celinska mesta kažejo skoraj identičen vzorec. Problem ni lokalen. Nizke vstopne ovire privabljajo ljudi, da odprejo podjetje, a pomanjkanje kapitala, neizkušenost in huda konkurenca jih tudi hitro odpravita.

Obala je zgodba zase

Koper ima razmerje 30:1—842 novih podjetij, 28 stečajev. Izola 47,5:1—523 novih podjetij, 11 stečajev. Portorož 51:1 s 409 novimi podjetji in osmimi stečaji. Piran je ekstrem: 241 novih podjetij, štiri stečaji—razmerje 60:1.

Turizem, četudi se zdi sezonski, deluje v slovenski realnosti kot najbolj stabilen sektor. Lastniki apartmajev, manjši hoteli, turistični objekti vedo, kdaj prihaja sezona, koliko bo trajala, koliko lahko zaslužijo. Ta predvidljivost jim omogoča, da načrtujejo varčevanje v dobrih mesecih, da preživijo slabe.

Oddajanje kot model

Od 7.535 novih podjetij, kolikor jih je bilo registriranih med julijem in septembrom, jih 3.022 pripada sektorju kratkotrajnega oddajanja – 40 odstotkov skupnega števila. Skoraj vsako drugo novo podjetje v Sloveniji se ukvarja z oddajanjem apartmajev turistom.

Večino teh objektov vodijo ljudje, ki pred nekaj leti niso imeli nobene zveze s turizmom. Nekdo ima stanovanje v središču Ljubljane ali hišo na obali, vidi, koliko njegovi sosedje zaslužijo z oddajanjem turistom, preuredi prostor, naredi profil na Airbnbu ali Bookingu in začne s poslom.

Platforme so omogočile, da lastništvo nepremičnine postane dovolj kvalifikacija za vstop v turistično industrijo. Ni treba licence, ni treba izkušenj, niso potrebni zaposleni. Samo stanovanje in internetna povezava. Model je privlačen. Obnova ne stane preveč. Cene na nočitev so lahko visoke, posebej julija in avgusta. Zunaj sezone se prostor lahko uporablja za bivanje. Toda ne glede na to, da na prvi pogled deluje popolno, ima ta model slabosti, ki postajajo vedno bolj vidne. Večina omenjenih objektov je financirana z zasebnim denarjem lastnikov ali, še slabše, s stanovanjskimi krediti, ki so tiho preusmerjeni v poslovne. Lastniki nimajo rezerv. En slab kvartal, eno nepričakovano popravilo, eno podaljšano obdobje nizke zasedenosti in že so v težavah.

Ko tisoče stanovanj preide iz dolgoročnega v kratkotrajno oddajanje, se vsako mesto spremeni. Cene nepremičnin rastejo, ker ponudba za bivanje upada. Lokalno prebivalstvo se izseljuje, ker ne more konkurirati turistom, ki plačujejo trikrat, štirikrat, petkrat več. Središča mest postanejo prazna zunaj sezone—polna turistov julija, prazna preostanek leta. To niso več mesta. To so kulise.

S tempom več kot 3.000 novih objektov četrtletno mora trg doseči mejo. Zgodbe o lastnikih, ki znižujejo cene, ker nimajo dovolj rezervacij, že krožijo. Ko ponudba postane večja od povpraševanja, padejo cene, pade zasedenost, rastejo stroški oglaševanja in provizije platformam. Prvi, ki bodo propadli, bodo tisti, ki so vstopili nazadnje—ljudje, ki so vzeli kredit za obnovo, ko so računali na prihodke iz leta 2023 ali 2024, ki niso več realni.

Svetovalci, programerji, trenerji

Poslovno in vodstveno svetovanje drži drugo mesto s 2.142 novimi podjetji. Računalniško programiranje je tretje z 843. Športne dejavnosti so četrte z 799. Izobraževanje na področju športa—joga, fitnes, osebne vadbe—peto z 679 novimi podjetji.

Rastejo posli, kjer ni treba veliko opreme, je pa treba znanje ali vsaj sposobnost, da se predstavljaš kot nekdo, ki ima znanje.

Ta vrsta gospodarstva favorizira določen tip ljudi. Mladi, izobraženi, vešči s tehnologijo, sposobni graditi osebno znamko. Ni naključje, da ti sektorji rastejo v Ljubljani in na obali, kjer je takšnih ljudi največ. Problem je, da v nobeni od teh dejavnosti ni visoke vstopne ovire. Vsak lahko odpre podjetje. In mnogi odprejo.

Za vsakega uspešnega svetovalca, ki zasluži šestmestne vsote, ko svetuje podjetjem o digitalizaciji, jih je na desetine, ki so odprli podjetje, naredili spletno stran, pisali objave na LinkedInu in sedaj sedijo ter čakajo. Stranke ne pridejo. Denar ne pride. Podjetje obstaja samo na papirju.

V tradicionalnih industrijah potreba po opremi, prostoru, kapitalu omejuje število novih podjetij. Pri novih poslih je edina ovira sposobnost, da se razlikuješ od stotine drugih, ki ponujajo isto. To se je izkazalo za oviro, ki skoraj ne obstaja,

Promet propada najhitreje

Cestni tovorni prevoz je evidentiral 87 stečajev v tretjem četrtletju, več kot kateri koli drug sektor. V istem obdobju je bilo odprtih 339 novih transportnih podjetij. Za vsako četrto novo podjetje se zapre eno staro.

Promet je dolgo bil vstopna točka za ljudi z malo kapitala, ki želijo svoj posel. Logika je bila preprosta: kupiš tovornjak, najdeš stranke, voziš blago, naplatuješ. A ekonomija tega posla se je v zadnjih nekaj letih popolnoma razpadla.

Gorivo je ostalo drago. Uredba EU o obveznem počitku voznikov je povečala stroške in zmanjšala fleksibilnost. Velika logistična podjetja uporabljajo svojo velikost, da potiskajo cene navzdol. Digitalne platforme so naredile trg tako transparenten, da so marže zvedene skoraj na nič. Mali prevozniki, tisti z enim ali dvema tovornjaki, nimajo prevelikih možnosti. Ne morejo se ceniti z dobavitelji goriva, ker nimajo prometa. Ne morejo znižati cen toliko kot veliki igralci, ker nimajo njihove ekonomije obsega. Ne morejo čakati mesece na plačilo, ker nimajo rezerv.

Novi ljudje še naprej vstopajo v sektor. Kupijo rabljen tovornjak na kredit, mislijo, da bodo delali ceneje od konkurence, in po šestih mesecih ugotovijo, da ne morejo.

Gradbeništvo: Vrata, ki se hitro obračajo

Gradbena zaključna dela beležijo 66 stečajev in 721 novo podjetje. Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb ima 63 stečajev.

Gradbeništvo privablja ljudi, ker deluje dostopno. Potreben je kombi, nekaj delavcev in posel se lahko začne. Mnogi vstopajo z izkušnjami kot zaposleni pri drugih, mislijo, da lahko sami bolje. Nizka vstopna ovira ustvarja trg, kjer je konkurenca ogromna. Cene padajo do ravni, kjer se komaj pokrijejo stroški materiala in dela. Stranke zamujajo s plačilom ali se prepirajo glede računov. Posel je sezonski, torej obstajajo meseci, ko ni ničesar. Velika podjetja najemajo majhna kot podizvajalce, a plačujejo z meseci zamude ali šele, ko sama naplatijo od investitorja. Mali izvajalci nimajo likvidnosti, da zdržijo. Čakajo tri, štiri mesece na plačilo, medtem ko krediti za opremo in kombi tečejo vsak mesec. Propadajo ne zato, ker slabo opravljajo delo, ampak zato, ker nimajo denarja, da čakajo. Za vsako podjetje, ki propade, se odpreta dve novi. Z istimi iluzijami, isto neizkušenostjo, isto usodo.

Restavracije zapirajo

Gostilne in restavracije so evidentirale 48 stečajev, z 359 novimi registracijami. Medtem ko se odpira 3.022 novih apartmajev, kjer turisti lahko sami kuhajo, se zapira 48 restavracij, ki so vedno bile del turistične ponudbe.

Tradicionalno gostinstvo izgublja z vseh strani. Hrana je draga. Energija je draga. Delovna sila je draga in težko jo je najti. Mnogi lastniki sami stojijo za pultom ali v kuhinji, ker ne morejo najti delavcev.

Turisti ne jedo več zunaj. Mlajši turisti, posebej tisti z otroki, izbirajo apartmaje s kuhinjo. Lahko jedo, kdaj hočejo, kaj hočejo, kako hočejo. Ni jim treba držati se določenih časov obrokov v hotelu. Lahko gredo na tržnico, kupijo lokalne izdelke, pripravijo sami.

Za lastnike restavracij je ta trend zelo slab. Izgubili so hotelske goste, ki so bili zagotovljeno povpraševanje, torej trije obroki na dan, vsak dan. Izgubili so tudi individualne turiste, ki zdaj jedo v apartmajih. Ostanejo jim samo lokalni gostje, katerih je vse manj, ker se stanovanja v središčih spreminjajo v apartmaje, in redki turisti, ki se odločijo jesti zunaj.

Preobrazba brez načrta

Kot mnoge druge države v Evropi tudi Slovenija prehaja gospodarsko preobrazbo. Staro gospodarstvo, kot so proizvodnja, promet ali fizična dela, izgublja teren. Novo gospodarstvo, torej storitve, digitalizacija, platforme ta teren prevzema. Ta tranzicija ne more ostati neboleča za mnoge.

Za vsakim mladim programerjem, ki zasluži dober denar, ko dela za tuje stranke iz stanovanja v Ljubljani, je kamijonar, kateremu podjetje propada, ker ne more plačati goriva. Za vsakim svetovalcem, ki svetuje podjetjem o poslovnih procesih, je lastnik majhnega gradbenega podjetja, ki mesece čaka na plačilo računov. Za vsakim lastnikom apartmaja, ki zasluži na Airbnbu, je lastnik restavracije, ki zapira, ker ni gostov.

V normalnih razmerah se stečaji dogajajo slabim podjetjem. V časih preobrazbe se stečaji dogajajo tudi dobrim podjetjem, ki so v napačnem sektorju ob napačnem času.

Ljubljana koncentrira 73 odstotkov novih podjetij. To ni dokaz uspeha glavnega mesta, ampak dokaz centralizacije, ki prazni preostalo državo. Obalna mesta imajo najboljša razmerja novih podjetij in stečajev, a gospodarstvo, ki temelji na enem sektorju, je lahko lokalno uspešno in nacionalno nevarno.

Apartmajizacija prevladuje s 40 odstotki vseh novih podjetij. Slovenija stavi, vsaj tako kažejo podatki, vse na eno karto v trenutku, ko na tej karti vidimo prve madeže.

Številke iz tretjega četrtletja 2025 so odtis gospodarstva sredi preobrazbe, ki je nihče ni načrtoval in ki je še malo kdo razume. Tisti, ki razumejo, kaj se dogaja, pa ne vedo, kaj storiti.

Podatki s poslovne platforme CompanyWall