Bruseljski inštitut za javno politiko, Bruegel, je objavil poročilo, ki ruši mit o enakomernem staranju Evrope. Dokument »Demografska razdelitev: neenakosti pri staranju po Evropski uniji« kaže, da se bo Unija do leta 2050 razdelila na tri skupine držav z različnimi demografskimi usodami.
Vzhodna Evropa izgublja prebivalstvo s hitrostjo 3,2 na tisoč prebivalcev letno. Latvija, Litva, Romunija in Poljska vodijo pri upadu. Južna Evropa ima najnižji naravni prirastek v EU (-4,5 na tisoč), a priliv migrantov (4,1 na tisoč) skoraj v celoti izravna izgube. Španija, Italija in Portugalska uporabljajo priseljevanje kot blažilnik. Grčija ostaja izjema z minimalnim prilivom.
Severna in Zahodna Evropa rasteta zahvaljujoč migracijam (4,6 oziroma 3,5 na tisoč), ki nadomeščajo naravni upad. Irska, Luksemburg in Švedska so v vodstvu, a tudi Nemčija ohranja stabilnost izključno zaradi priseljevanja.
| Regija | Naravni prirastek | Neto migracije | Skupna sprememba |
|---|---|---|---|
| Vzhodna Evropa | -4,1 na tisoč | +0,9 na tisoč | -3,2 na tisoč |
| Južna Evropa | -4,5 na tisoč | +4,1 na tisoč | -0,4 na tisoč |
| Severna Evropa | negativen | +4,6 na tisoč | pozitivno |
| Zahodna Evropa | negativen | +3,5 na tisoč | pozitivno |
Hibridni demografski model
Bruegel formalno uvršča Slovenijo v vzhodno skupino skupaj s Poljsko, Romunijo in Hrvaško, a poudarja ključno razliko: Slovenija privablja migrante na ravni zahodnoevropskih držav, medtem ko participacija starejših delavcev ostaja na vzhodni ravni.
Mediana starosti je 44,6 leta, skoraj enaka povprečju EU (44,7 leta). Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, znaša 21,5 odstotka, prav tako blizu evropskega povprečja 21,3 odstotka.
Razlika je v participaciji starejše delovne sile. Leta 2018 je Slovenija imela stopnjo zaposlenosti 47,0 odstotka v starostni skupini 55–64 let. Povprečje EU-28 je znašalo 58,7 odstotka. To je razlika skoraj 12 odstotnih točk neizkoriščene delovne sile v obdobju, ko si demografija tega najmanj lahko privošči.
Delovna sila upada v 22 od 27 držav
Bruegel projektira, da bo do leta 2050 delovna sila (starost 20–64 let) upadla v 22 državah članicah EU. Hkrati se bo delež tistih, starejših od 85 let, podvojil s sedanjih treh odstotkov na šest odstotkov do leta 2050 in dosegel skoraj osem odstotkov do leta 2070.
Manjša delovna sila pomeni manj delavcev za proizvodnjo blaga in storitev, kar lahko upočasni rast BDP. Pritisk na javne finance narašča, ker manj delavcev prispeva davek na dohodek, medtem ko naraščajoči koeficient odvisnosti obremenjuje zdravstvene, pokojninske in sisteme dolgotrajne oskrbe.
Kaj kažejo scenariji
Bruegel je testiral pet scenarijev za obdobje 2023–2050. Rezultati kažejo, kako močno je sistem odvisen od migracij.
Scenarij s 33 odstotki nižjimi migracijami ima največji negativni učinek – potisne celo Zahodno Evropo v negativno demografsko bilanco. Scenarij s 33 odstotki višjimi migracijami daje največji pozitiven učinek, zlasti na Jugu, kjer lahko obrne negativne trende.
Za Slovenijo to pomeni, da migracija postaja strukturna potreba, ne več politična opcija. Država lahko ohranja demografsko stabilnost le, če nadaljuje s privabljanjem migrantov in hkrati poveča udeležbo starejših delavcev na trgu dela.
Preberite več:
Avtorja študije, ekonomista David Pinkus in Nina Ruer, opozarjata, da lahko kombinacija, ki jo ima Slovenija – visoke projekcije migracij ob nizki participaciji starejših – postane nevzdržna brez sistemskih reform trga dela.
