Šef Mercedes-Benza Ola Källenius je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da je koncern pripravljen vstopiti v obrambno industrijo, če bo to ekonomsko smiselno. “Svet je postal bolj nepredvidljiv in mislim, da je povsem jasno, da mora Evropa okrepiti svojo obrambno zmogljivost,” je dejal Källenius. “Če lahko pri tem odigramo pozitivno vlogo, smo pripravljeni.”
Källenius je poudaril, da avtomobilski proizvajalci “izjemno dobro” obvladajo “proizvodnjo preciznih strojev visoke kakovosti v velikih serijah”. Obrambni posli bi sicer predstavljali le manjši del dejavnosti koncerna, po njegovih besedah pa bi lahko postali “rastoča niša, ki prispeva h konsolidiranim rezultatom”.
Mercedes-Benz ni novinec v obrambnem sektorju. Razred G v prilagojeni različici že desetletja služi kot vojaško vozilo, Daimler Truck pa že dobavlja težka tovorna vozila za oborožene sile po vsem svetu. Samo leta 2025 je Daimler Truck prejel naročilo za dobavo več sto logističnih vozil Mercedes-Benz Arocs z vojaško opremo, januarja 2026 pa je bil objavljen velik posel za 7.000 vojaških tovornjakov za Francijo v sodelovanju s podjetjem Arquus.
Källeniusove izjave prihajajo v času slabih poslovnih številk. Mercedes-Benz je za poslovno leto 2025 poročal o upadu prilagojenega dobička pred obrestmi in davki (EBIT) s 13,7 milijarde evrov na 8,2 milijarde evrov, prihodki pa so se zmanjšali z 145,6 milijarde na 132,2 milijarde evrov. V prvem četrtletju 2026 so se prihodki znižali na 31,6 milijarde evrov, EBIT pa na 1,9 milijarde evrov, kar je upad za približno 17 odstotkov.
| MERCEDES-BENZ GROUP, FINANČNI KAZALNIKI | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2024 | 2025 | Spr. | Q1 2026 |
| Prihodki (mrd EUR) | 145,6 | 132,2 | -9 % | 31,6 |
| EBIT (mrd EUR) | 13,7 | 8,2 | -40 % | 1,9 |
| Neto dobiček (mrd EUR) | 10,4 | 5,3 | -49 % | 1,4 |
| Neto likvidnost (mrd EUR) | 31,4 | 32,2 | +3 % | 33,8 |
| Dividenda na delnico (EUR) | 5,30 | 3,50 | -34 % | n/a |
| Cena delnice (EUR) | n/a | n/a | 50,04 | |
| Lider.si | Vir: Mercedes-Benz Group, letno poročilo 2025, četrtletno poročilo Q1 2026 | ||||
Avtomobilska industrija se sooča s padcem prodaje, vse ostrejšo kitajsko konkurenco in visokimi stroški elektrifikacije. Hkrati evropski obrambni proračuni hitro naraščajo. Po podatkih raziskovalnega inštituta Sipri je 100 največjih svetovnih proizvajalcev orožja v letu 2024 doseglo rekordne prihodke.
Mercedes-Benz ni edini nemški avtomobilski koncern, ki se ozira proti obrambni industriji. Volkswagen pod vodstvom šefa Oliverja Blumeja preverja, ali bi v obratu v Osnabrücku lahko proizvajali vojaška transportna vozila. Poročila nemških medijev navajajo, da izraelski obrambni koncern Rafael Advanced Systems, proizvajalec sistema protizračne obrambe Iron Dome, že razpravlja o morebitni proizvodnji komponent v istem obratu. Blume je poudaril, da Volkswagen “ne govori o tankih”, temveč o logističnih in transportnih vozilih.
Rheinmetall, največji nemški obrambni koncern, preučuje preoblikovanje obstoječih obratov za avtomobilske dobavitelje v Neussu in Berlinu v obrambne proizvodne zmogljivosti. Pred kratkim je napovedal partnerstvo z Deutsche Telekom za razvoj sistema za obrambo pred droni.
Hensoldt, specialist za obrambno elektroniko, že zaposluje strokovnjake iz podjetij, kot sta Continental in Bosch. “Imamo korist od težav avtomobilske industrije,” je dejal izvršni direktor Hensoldta Oliver Dörre.
Razlike v obsegu so še vedno velike. Sama nemška avtomobilska industrija je v letu 2024 ustvarila več kot 540 milijard evrov prihodkov, medtem ko je pet največjih nemških obrambnih podjetij skupaj doseglo komaj 30 milijard evrov. Kljub temu pa se meja med obema sektorjema briše hitreje, kot bi kdo pred dvema letoma napovedal.
