Microsoftu, ki je imel lani 3.157 prošenj za zelene karte, je Trumpova vlada ustavila postopke

Skoraj tretjina ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so v fiskalnem letu 2023 dobili ameriško zeleno karto, je do nje prišla prek zaposlitve. Ameriško ministrstvo za delo je v četrtek družbama Microsoft in Adobe ter še petim delodajalcem ustavilo obravnavo prošenj za certifikacijo PERM, s katero delodajalec začne postopek za zeleno karto svojega delavca. Osmi družbi, Cognizantu, je obravnavo ustavilo že septembra. Ukrep v praksi zadene predvsem Microsoft, na katerega je v devetih mesecih do konca junija letos odpadlo 83 odstotkov zaključenih prošenj vseh osmih delodajalcev, kaže izračun Lider.si na podlagi javnih podatkov ministrstva.

Ukrep proti Microsoftu je v četrtek na novinarski konferenci o goljufijah z vizumi H-1B in J-1 objavil podpredsednik ZDA J. D. Vance, minister za delo Keith Sonderling pa je imenoval še družbe Adobe, Cognizant, Infosys, Tata Consultancy Services, Wipro, HCL in Capgemini. Ministrstvo od teh delodajalcev po Sonderlingovih besedah ne bo sprejemalo novih prošenj in ne bo obravnavalo že vloženih, kot razlog pa je minister navedel več tekočih zveznih preiskav. Vance je trdil, da je Microsoft lani odpustil 6.000 ameriških delavcev in v istem obdobju pridobil 6.300 vizumov H-1B ter skoraj 3.000 zelenih kart. „Naše sporočilo Microsoftu je, da ste odlična ameriška družba, vendar morate zaposlovati odlične ameriške delavce,“ je dejal. Na isti konferenci je ameriški pravosodni minister Todd Blanche opozoril, da bi lahko tožilstvo proti družbam ali posameznikom, ki so kršili ameriške zakone, sprožilo tudi kazenske postopke.

Ministrstvo je v dvanajstih mesecih do konca septembra 2025 zaključilo 3.157 Microsoftovih prošenj, v devetih mesecih do konca junija 2026 pa 1.683. Pri družbi Adobe jih je zaključilo 466 oziroma 183. Družbe Tata Consultancy Services, Infosys, Wipro in Cognizant so imele v devetih mesecih do konca junija 2026 skupaj le dve zaključeni prošnji. V dvanajstih mesecih do konca septembra 2025 jih je imela družba Tata Consultancy Services še 513, družba Infosys 13, družba Wipro pa 523, vse vložene oktobra in novembra 2023. Za družbo Cognizant javni podatki v obeh obdobjih ne izkazujejo nobene zaključene prošnje. Družba HCL America, ameriška podružnica indijske družbe HCLTech, je imela 350 zaključenih prošenj v dvanajstih mesecih do konca septembra 2025 in 66 v devetih mesecih do konca junija 2026. Izračuni Lider.si zajemajo odobrene, zavrnjene in umaknjene prošnje, ne pa tistih, ki še čakajo na obravnavo.

Microsoft je v četrtek na svojem spletišču odgovoril, da so njegovi zaposleni v ZDA v veliki večini Američani. Od približno 6.000 prošenj za vizume H-1B, ki jih je vložil v zadnjem poslovnem letu, je bilo po njegovih navedbah 80 odstotkov namenjenih podaljšanju ali spremembi statusa že zaposlenih, nove zaposlitve s temi vizumi pa pomenijo le en odstotek njegove ameriške delovne sile. Microsoft trdi, da delavcem z vizumi H-1B plačuje enako kot drugim zaposlenim na primerljivih delovnih mestih. Skoraj sedem desetin njegovih prošenj za certifikacijo PERM, zaključenih v devetih mesecih do konca junija 2026, je zadevalo razvijalce programske opreme. Mediana najnižje ponujene letne plače v teh prošnjah je znašala 143.600 dolarjev, pri vseh delodajalcih v programu PERM pa 110.882 dolarjev, kaže izračun Lider.si. Izračun zajema prošnje s plačo, izraženo na letni ravni.

Zeleno karto je v fiskalnem letu 2023 po podatkih statističnega urada ameriškega ministrstva za domovinsko varnost dobilo okoli 100 ljudi, rojenih v Sloveniji, od tega približno 30 v zaposlitvenih kategorijah, ki zajemajo tudi zakonce in otroke delavcev. Leto prej jih je bilo 90, od tega 26 prek zaposlitve. Pri rojenih v Avstriji je bilo v fiskalnem letu 2023 prek zaposlitve podeljenih 42 odstotkov zelenih kart, pri rojenih na Hrvaškem in v vsej Evropi pa po 28 odstotkov. Kandidati v kategoriji EB-1 za posameznike z izjemnimi sposobnostmi, vrhunske raziskovalce in vodilne v mednarodnih družbah ter kandidati v kategoriji EB-2 NIW za delo v nacionalnem interesu ZDA certifikacije PERM ne potrebujejo.

Generalni inšpektor ministrstva za delo Anthony D’Esposito je na četrtkovi novinarski konferenci sporočil, da njegov urad preiskuje goljufije z vizumi J-1 na devetih univerzah, med njimi na Harvardu, Yalu, Stanfordu in MIT-u. Vizume J-1 uporabljajo raziskovalci, študenti na izmenjavi in pripravniki.

Edina evropska družba med osmimi je pariški ponudnik IT-storitev Capgemini. Njegova ameriška podružnica Capgemini America je imela 361 zaključenih prošenj v dvanajstih mesecih do konca septembra 2025 in 98 v devetih mesecih do konca junija 2026. Med temi 98 prošnjami jih je podružnica 52 umaknila, od tega 48 marca letos.