Ministrstvo za okolje za Lider.si pojasnjuje, kako bo Slovenija odločala o bencinskih avtomobilih po letu 2035

Slovenija svojega glasu o pravilih za prodajo novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035 še ni napovedala, Francija pa se je po poročanju nemških časnikov Handelsblatt in Frankfurter Allgemeine Zeitung z Nemčijo dogovorila za skupno zahtevo po dodatni omilitvi in tako zapušča skupino sedmih držav, ki je v Svetu EU nasprotovala ohlapnejšim pravilom od tistih, ki jih predlaga Evropska komisija. Na vprašanje Lider.si, kako bo Slovenija glasovala, ko bo predlog uvrščen na dnevni red Sveta EU, so na Ministrstvu za okolje in prostor odgovorili: „Končno stališče Slovenije bo oblikovano v okviru postopkov medresorskega usklajevanja in ob upoštevanju nadaljnjega poteka pogajanj na ravni EU.“ Dodali so: „Odločitev bo odvisna tudi od končne vsebine predloga, zlasti od predvidenih prožnosti in njihovega vpliva na zmanjševanje emisij CO₂.“

V slovenski proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic je po podatkih Eurostata leta 2024 delalo 15.423 oseb. Na vprašanje, ali je vlada ocenila vpliv omilitve oziroma ohranitve cilja na slovensko avtomobilsko industrijo, so na ministrstvu odgovorili: „V okviru MOP posebna ocena vplivov predlagane omilitve oziroma ohranitve cilja na slovensko avtomobilsko industrijo ni bila pripravljena.“ V istem odgovoru so zapisali: „Pri presoji predlaganih sprememb je treba upoštevati tudi posebnosti slovenskega gospodarstva, predvsem vpetost slovenskih podjetij v evropske avtomobilske dobavne verige.“

Komisija je decembra lani predlagala, da se zahtevano zmanjšanje izpustov novih avtomobilov od leta 2035 glede na leto 2021 zniža s 100 na 90 odstotkov, preostalih 10 odstotkov pa bi proizvajalci izravnali z dobropisi za nizkoogljično jeklo, izdelano v EU, in za obnovljiva goriva. Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron po pisanju Handelsblatta, ki se sklicuje na diplomate EU, zahtevata dodatno omilitev za 10 odstotnih točk brez izravnav, s katero bi zahtevano zmanjšanje izpustov po izračunu časnika znašalo najmanj 80 odstotkov. Proizvajalci bi po navedbah istega vira za doseganje vmesnega cilja za leto 2030 dobili pet let namesto treh, ki jih predlaga Komisija. V zameno naj bi Nemčija podprla francosko zahtevo, da pravila pri javnih subvencijah in naročilih dajejo prednost izdelkom iz EU. Dogovor naj bi voditelja predstavila pred vrhom EU, ki bo 15. oktobra v Bruslju.

Za sprejetje je v Svetu potrebna kvalificirana večina, najmanj 15 držav z vsaj 65 odstotki prebivalstva EU, za blokado pa najmanj štiri države z več kot 35 odstotki prebivalstva. Francija, Španija, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Danska in Luksemburg imajo po izračunu Lider.si na podlagi števila prebivalcev, ki ga za glasovanje v letu 2026 določa sklep Sveta EU, skupaj 36,25 odstotka prebivalstva EU. Brez Francije bi preostalih šest držav imelo 21,07 odstotka prebivalstva. Slovenija ima po istem sklepu 0,47 odstotka prebivalstva EU, pri pogoju najmanj 15 držav pa njen glas šteje enako kot glas vsake druge članice.

V Evropskem parlamentu je glasovanje v odboru za promet in turizem, napovedano za 5. oktober, preloženo za približno dva tedna, sta za nemški tednik Der Spiegel potrdila tiskovni predstavnik poslanske skupine Evropske ljudske stranke in urad pristojnega evropskega poslanca Jensa Giesekeja. Glasovanje na plenarnem zasedanju je po istih navedbah načrtovano za november.

Na zasedanju Sveta za okolje 25. junija je Slovenija po poročanju bruseljske agencije Agence Europe tako kot Belgija podprla elektrifikacijo in se zavzela za to, da denar, namenjen proizvodnji majhnih električnih vozil ali uporabi nizkoogljičnega jekla, dejansko prispeva k zmanjšanju izpustov. Po poročanju iste agencije je bil predstavnik Slovenije na zasedanju tudi med tistimi, ki so pozvali k spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti. Na vprašanje, ali Slovenija podpira nadaljnje znižanje cilja na 80 odstotkov brez dodatnih izravnalnih mehanizmov, so na ministrstvu med drugim odgovorili: „Pomembno je razlikovati med večjo prilagodljivostjo pri doseganju ciljev in zmanjševanjem dejanskih ambicij na področju zmanjševanja emisij.“

Nemčija, v kateri imajo sedež Volkswagen, BMW in Mercedes-Benz, omilitev zagovarja s tem, da njeni proizvajalci avtomobilov zaradi kitajske konkurence in ameriških carin potrebujejo več časa, poroča portal Clean Energy Wire. Mednarodni svet za čisti promet (ICCT) na podlagi lastnega modeliranja ocenjuje, da bi že predlog Komisije delež baterijskih električnih vozil med novimi avtomobili leta 2030 znižal s 61 na 44 odstotkov.

V Sloveniji je v dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic leta 2024 po podatkih Eurostata 182 podjetij ustvarilo 3,7 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8,73 odstotka prihodkov vseh predelovalnih dejavnosti. Število oseb, ki so delale v tej dejavnosti, se je med letoma 2021 in 2024 zmanjšalo s 16.244 na 15.423.