IMF evrskemu območju znižal napoved na 0,9 odstotka, Slovenija raste dvakrat hitreje

Mednarodni denarni sklad (MMF) je v sredo znižal napoved gospodarske rasti evrskega območja za leto 2026 na 0,9 odstotka, 0,2 odstotne točke pod aprilsko oceno in najmanj med vsemi večjimi gospodarskimi regijami sveta. Nemčija, Italija in Francija, pomembni izvozni trgi slovenskega gospodarstva, po novih projekcijah letos ne bodo dosegle niti odstotka rasti. Svetovno gospodarstvo bo po julijski posodobitvi poročila World Economic Outlook z naslovom Global Economy in Crosscurrents of War and Technology letos zraslo za 3,0 odstotka, prihodnje leto za 3,4 odstotka, potem ko je v letih 2024 in 2025 raslo po 3,5 odstotka letno.

Ponudba energentov je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu okrnjena, njihove cene so višje, naložbe v umetno inteligenco pa spodbujajo povpraševanje. Razlike med državami se zato po oceni sklada poglabljajo glede na izpostavljenost enemu in drugemu šoku. Navzgor so popravljene napovedi za izvoznice energentov zunaj konfliktnega območja in za gospodarstva z veliko vlogo v tehnološki verigi vrednosti. Za uvoznice energentov z omejeno udeležbo v tej verigi, med katere spada tudi Slovenija, sklad napoveduje šibkejšo aktivnost.

Napoved za evrsko območje je MMF znižal predvsem zaradi negativnega prenosa iz prvega četrtletja, ko se je BDP po podatkih Eurostata skrčil za 0,2 odstotka, v veliki meri zaradi 12,1-odstotnega padca na Irskem. K znižanju sta prispevala še dražji uvoz energentov in šibko zaupanje potrošnikov. Nemčiji sklad letos namenja 0,7 odstotka rasti, za leto 2027 pa je oceno znižal na 1,0 odstotka. Francija naj bi zrasla za 0,6 odstotka, 0,3 odstotne točke manj kot po aprilski projekciji, Italija za 0,5 odstotka letos in prihodnje leto. Španija je z 2,1-odstotno rastjo edina velika članica nad dvema odstotkoma. Nemško gospodarstvo je z 1,4-odstotno rastjo na letni ravni v prvem četrtletju predvsem zaradi neto izvoza podvojilo aprilsko projekcijo.

Julijska posodobitev zajema okoli trideset izbranih gospodarstev in Slovenije posamično ne obravnava. Najnovejšo oceno za slovensko gospodarstvo je sredi junija objavila Banka Slovenije, ki letos pričakuje 1,9-odstotno rast ob 3,6-odstotni inflaciji, v letih 2027 in 2028 pa po 2,2 odstotka. Rast temelji na domačem povpraševanju, izvoz naj bi se letos povečal za 1,5 odstotka, uvoz za 2,8 odstotka, zato bo prispevek neto izvoza negativen. Slovenska rast bo do konca leta 2028 višja od povprečja evrskega območja, je na predstavitvi napovedi dejala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Ob novi napovedi MMF je slovenski tempo letos dvakratnik povprečja evrskega območja, junijska projekcija Evropske centralne banke pa je še za desetinko nižja, 0,8 odstotka.

Nastajajočim in razvijajočim se evropskim gospodarstvom julijska posodobitev pripisuje skupno okoli 2,0 odstotka rasti. Poljski napoveduje 3,4-odstotno rast, najvišjo med večjimi evropskimi gospodarstvi, Turčiji je oceno znižala za 0,5 odstotne točke na 2,9 odstotka, Rusija pa ob višjih prihodkih od izvoza surovin ostaja pri 1,1 odstotka. Srbiji je MMF ob junijskem zaključku pregleda programa PCI predvidel 2,8-odstotno rast letos in pospešek na štiri odstotke v letu 2027, kot glavno gonilo pa navaja javne investicije, povezane z razstavo Expo 2027 v Beogradu. Hrvaška narodna banka v aktualnih projekcijah za leti 2026 in 2027 pričakuje povprečno 2,5-odstotno rast.

Globalna inflacija se bo po napovedi sklada z lanskih 4,1 odstotka letos povzpela na 4,7 odstotka, dezinflacijski trend iz začetka leta 2024 pa je zastal. V evrskem območju poročilo predpostavlja 2,9-odstotno inflacijo letos in vrnitev osnovne inflacije k cilju šele leta 2028, pozneje kot v ZDA in Veliki Britaniji. Cene surove nafte bodo letos v povprečju za 32 odstotkov višje kot lani, zemeljskega plina za 22 odstotkov, gnojil za 26 odstotkov in hrane za osem odstotkov. Energenti ostajajo za približno četrtino nad predvojno ravnjo.

Svetovno gospodarstvo je vojni šok po oceni sklada preneslo bolje od pričakovanj. Globalna rast je v prvem četrtletju na letni ravni dosegla 3,0 odstotka in presegla aprilsko projekcijo 2,7 odstotka. Štirje največji neto izvozniki strojne opreme za umetno inteligenco, Tajvan, Južna Koreja, Tajska in Malezija, so napovedi v povprečju presegli za 4,4 odstotne točke, med njimi je Južna Koreja s 7,5-odstotno rastjo aprilsko projekcijo prekosila več kot štirikrat. Tveganja ostajajo usmerjena navzdol, naftne zaloge se približujejo večletnemu dnu, sklad pa opozarja še na možnost ostrega popravka vrednotenj tehnoloških delnic.

Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bo Hormuška ožina začela odpirati sredi julija in da se bodo razmere do marca 2027 vrnile v predvojno stanje. Povprečna cena nafte v izračunih sklada znaša 89,27 dolarja za sod letos in 78,70 dolarja prihodnje leto.