Močni rezultati niso ustavili razprodaje čipov, Nasdaq izgubil 1,5 odstotka

Močan začetek sezone četrtletnih rezultatov ni ustavil razprodaje na Wall Streetu, kjer je indeks Nasdaq Composite v četrtek drugi dan zapored izgubil 1,47 odstotka, na 25.881,95 točke. Padec je sprožil največji svetovni proizvajalec čipov Taiwan Semiconductor, ki je ob boljših rezultatih zvišal napoved naložb v umetno inteligenco na 60 do 64 milijard dolarjev, s prejšnjih 52 do 56 milijard, in med vlagatelji namesto navdušenja zbudil dvom o njihovi donosnosti. Delnica Taiwan Semiconductorja je kljub preseženim pričakovanjem izgubila 2,5 odstotka. S&P 500 se je znižal za 0,51 odstotka, na 7.533,77 točke, industrijski Dow Jones je izgubil 105,67 točke oziroma 0,20 odstotka in sejo sklenil pri 52.552,97 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa je ostal skoraj nespremenjen pri 2.974,57 točke. Filadelfijski polprevodniški indeks je izgubil 3,8 odstotka, indeks borzne nervoze VIX pa je pridobil šest odstotkov, na 16,73.

Med proizvajalci pomnilniških čipov so bili padci najgloblji, Micron je izgubil skoraj šest odstotkov, Advanced Micro Devices 5,3 odstotka, Broadcom pa slabih pet odstotkov. Razprodaja se je razširila v Azijo, kjer je južnokorejski SK Hynix po poročanju CNBC v Seulu zdrsnil za 11,5 odstotka, Samsung Electronics pa za več kot osem odstotkov.

Razprodajo je poglobila Alphabet, ki je izgubila 4,4 odstotka, potem ko je po poročanju agencije Bloomberg zaostala pri dostavi svojega najzmogljivejšega modela umetne inteligence Gemini 3.5 Pro. Nižje so končale tudi Amazon, Meta in Nvidia, Apple in Microsoft pa sta pridobila. V ospredje so stopili obrambni in potrošniški papirji, Visa, Mastercard, Costco in Walmart so pridobili od dveh do treh odstotkov. Agencija Bloomberg je razprodajo pripisala dvomu, ali bodo velikanske naložbe v umetno inteligenco upravičile visoka vrednotenja, k pritisku na obveznice in delnice z visokimi mnogokratniki pa je prispevala rast donosnosti ameriške desetletne državne obveznice na 4,56 odstotka ob dražji nafti.

Ameriške banke, zdravstveni velikan UnitedHealth in proizvajalec letalskih motorjev General Electric Aerospace so ta teden presegli napovedi, analitiki pa za podjetja v indeksu S&P 500 v drugem četrtletju po podatkih agencije Reuters pričakujejo okoli 23,7-odstotno rast dobička. UnitedHealth je zvišal letošnjo napoved dobička in sejo sklenil višje, zdravstveni sektor je pridobil okoli dva odstotka, General Electric Aerospace pa je kljub višji napovedi dobička izgubil skoraj štiri odstotke. Shiraz Ahmed, ustanovitelj in izvršni direktor družbe Sartorial Wealth, je za Reuters ocenil, da ohlajanje polprevodniških tečajev odraža še ne dovolj razširjeno uporabo umetne inteligence, ne pa njenega pešanja. Anketa Bank of America med upravitelji skladov je ta teden pokazala, da 45 odstotkov vprašanih največje tveganje za trge vidi v balonu umetne inteligence.

Po zaključku trgovanja je rezultate objavil Netflix. Prihodki so se v drugem četrtletju zvišali za 13 odstotkov, na 12,56 milijarde dolarjev, a so ostali tik pod napovedmi analitikov, ki jih zbira LSEG, dobiček na delnico pri 0,80 dolarja pa je bil cent nad pričakovanji. Napoved okoli 12-odstotne rasti prihodkov v tekočem četrtletju je zaostala za pričakovano 13-odstotno, delnica pa je po zaprtju borze izgubila okoli osem odstotkov.

Panevropski indeks Stoxx Europe 600 je pridobil 0,2 odstotka in sejo sklenil pri 643,73 točke, evropske borze pa so se ameriški razprodaji večinoma izognile. Euro Stoxx 50 je ostal tako rekoč nespremenjen pri 6.268 točkah, nemški DAX je izgubil 0,3 odstotka in se ustavil pri 24.915,49 točke, francoski CAC 40 je pri 8.377,86 točke ostal skoraj nespremenjen, londonski FTSE 100 pa se je rahlo znižal. Nižja izpostavljenost največjim tehnološkim podjetjem je evropske indekse obvarovala pred večino ameriškega in azijskega padca. Najbolj je izstopala nizozemska ASML, ki je po zvišanju letošnje napovedi prodaje, že drugem v tem letu, pridobila okoli tri odstotke. Luksuzni sektor je dobil oporo v močnih rezultatih skupine Richemont, delnica LVMH je pridobila 1,5 odstotka. Med dobitniki so bile evropske banke, UniCredit je pridobila 1,7 odstotka, španska BBVA 1,8 odstotka, italijanska zavarovalnica Generali pa 2,2 odstotka. Višji ceni plina in nafte sta pritisnili na oskrbovalce z energijo, Schneider Electric je izgubil 2,2 odstotka, E.ON 2,3 odstotka, Enel pa 1,6 odstotka. TotalEnergies je izgubil okoli odstotka, potem ko je v napovedi rezultatov opozoril na izrazit upad dobička iz utekočinjenega zemeljskega plina.

Na surovinskih trgih je zlato v četrtek nadaljevalo drsenje in se približalo najnižji ravni od novembra 2025, ob koncu ameriškega trgovanja je bilo pri okoli 3.973 dolarjih za unčo, 1,9 odstotka nižje. Dražja nafta je okrepila pričakovanja, da bo ameriška centralna banka obrestne mere zadržala višje dlje, trgi pa po podatkih portala Trading Economics ocenjujejo približno 51-odstotno verjetnost dviga septembra, kar je zmanjšalo privlačnost zlata brez donosa. Cena nafte se je v četrtek umirila po tednu, v katerem je zaradi zaostritve na Bližnjem vzhodu poskočila za več kot 10 odstotkov. Brent je sejo sklenil pri okoli 84,6 dolarja za sod, 0,4 odstotka nižje, ameriška WTI pa pri dobrih 79 dolarjih. Daniela Hathorn, analitičarka portala Capital.com, je za TheStreet ocenila, da je geopolitika glavni vir negotovosti in da nafta kljub temu ostaja pod vrhovi iz začetka zadnje zaostritve, trgi pa domnevajo, da nobena stran ne želi širšega regionalnega spopada. V petek zjutraj se je Brent gibal okoli 85 dolarjev za sod, 0,9 odstotka višje, teden pa se je kljub četrtkovemu zatišju končal okoli 12 odstotkov višje.