Muskov SpaceX z nakupom za osem milijard dolarjev zrušil telekome, evropske borze vseeno navzgor

Delnice telekomunikacijskih operaterjev na obeh straneh Atlantika so v petek izgubile do 13,3 odstotka vrednosti, potem ko je Muskova družba SpaceX sklenila posel za nakup frekvenčnega spektra v ZDA. Vseevropski indeks STOXX 600 se je kljub temu zvišal za 0,97 odstotka na 631,55 točke in nadoknadil tedensko izgubo, je poročala agencija Reuters. Družba SpaceX bo od investicijske družbe Grain Management kupila portfelj frekvenc v pasu 800 MHz, ki pokriva vse ZDA, posel pa je po poročanju Reutersa vreden približno osem milijard dolarjev in ga mora odobriti še regulator.

Po navedbah Reutersa je posel okrepil skrb vlagateljev zaradi konkurence satelitskih mobilnih storitev. Delnica ameriškega operaterja T-Mobile US je po podatkih spletišča MarketScreener izgubila 13,3 odstotka in je bila najslabša med delnicami indeksa S&P 500. Delnica družbe Deutsche Telekom, lastnice 54-odstotnega deleža v T-Mobile US, je izgubila 7,9 odstotka, kar je njen največji enodnevni padec v več kot treh letih. Delnice družb AT&T in Verizon so se pocenile za 9,8 oziroma 8,8 odstotka, telekomunikacijski podindeks indeksa STOXX 600 pa je izgubil 2,9 odstotka in padel na najnižjo raven v osmih mesecih.

Druge evropske delnice so podprle nižje cene nafte in nižje donosnosti obveznic po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA pred novembrskimi vmesnimi volitvami ne bodo napadle Irana. Delnice avtomobilskih proizvajalcev so se podražile za 1,5 odstotka, ko je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič sporočil, da sta se EU in Kitajska dogovorili o prepolovitvi kitajskega izvoza hibridnih in priključnih hibridnih vozil na evropski trg. Na Wall Streetu je indeks Dow Jones pridobil 0,83 odstotka na 51.654,95 točke, indeks S&P 500 0,59 odstotka na 7.811,54 točke, Nasdaq Composite pa 0,64 odstotka na 27.366,17 točke. Vsi trije indeksi so teden končali z rastjo.

Florian Ielpo, vodja makroekonomskih analiz pri banki Lombard Odier, je za Reuters dejal, da vlagatelji vse strožje presojajo vrednotenja, povezana z umetno inteligenco, povpraševanje po državnih obveznicah pa se pri visokih donosnostih vrača. Charu Chanana, glavna investicijska strateginja pri banki Saxo, je za Reuters dejala, da vlagatelji pri dolgoročnih donosnostih na najvišjih ravneh v več desetletjih rasti umetne inteligence ne morejo več vrednotiti, kot da bi bil kapital poceni. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je v petek znašala 5,261 odstotka, ta teden pa je že dosegla najvišjo raven v 24 letih. Doug Beath, globalni strateg za delnice pri Wells Fargo Investment Institute, je v elektronskem sporočilu za Reuters opozoril, da bi razočaranje, zlasti v tehnološkem sektorju, lahko sprožilo popravek tečajev, večji od običajnega nihanja. Sezono četrtletnih poslovnih izidov bodo prihodnji teden odprle banke Goldman Sachs, JPMorgan in Wells Fargo.

Drugačnega mnenja je Eric Diton, predsednik družbe The Wealth Alliance, ki je za Reuters dejal, da bodo tehnološki velikani ostali vodilni in da se gradnja infrastrukture za umetno inteligenco šele začenja. Analitiki raziskovalnega oddelka BofA Global Research so v poročilu, ki ga je povzel Reuters, zapisali, da premijo za tveganje v cenah evropskih delnic podpirata močna svetovna rast in višanje napovedi dobičkov, ki ga poganja razcvet naložb v umetno inteligenco.

Severnomorska nafta brent je trgovanje končala pri 104,72 dolarja za sod, kar je za 44 centov oziroma 0,42 odstotka več kot dan prej, ameriška lahka nafta WTI pa pri 91,85 dolarja. Razlika med cenama je znašala 12,87 dolarja za sod, kaže izračun portala Lider.si na podlagi zaključnih cen obeh terminskih pogodb. Brent je po podatkih spletišča Trading Economics za 66,5 odstotka dražji kot pred letom dni. Med trgovanjem je cena brenta padala, ker je Trump pogovore z Iranom o koncu vojne na Bližnjem vzhodu označil za plodne. Do konca trgovanja je ceno dvignil orkan Isaias, ki se je bližal severnemu delu Mehiškega zaliva. Po podatkih ameriške agencije Marine Minerals Administration so proizvajalci nafte do četrtka zaustavili proizvodnjo približno 1,3 milijona sodov na dan oziroma 62,9 odstotka proizvodnje v ameriškem delu zaliva, do petka pa po poročanju Reutersa že več kot 70 odstotkov. Kitajska, največja uvoznica nafte na svetu, namerava po kratkem premoru v prazničnem zlatem tednu znova začeti izvažati naftne derivate, je poročal Reuters. Tamás Varga, analitik družbe PVM Oil Associates, je za Reuters dejal, da sta ceno potiskala navzdol Trumpova zaveza glede Irana in kitajski izvoz derivatov.

Dogovor, ki ga je Trump sklenil z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o dobavah dizla, cene surove nafte skoraj ni premaknil, je poročala ameriška medijska hiša NBC News. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo Rusija takoj dobavila več kot 300.000 ton dizla, novembra 500.000 ton, nato milijon ton, v kratkem času pa še tri milijone ton, odvisno od stanja ruskih rafinerij. Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance je izdal splošno licenco št. 135, ki do 7. aprila 2027 dovoljuje prodajo, dostavo in uvoz dizla ruskega izvora. Ameriške terminske pogodbe za kurilno olje so se po podatkih spletišča Trading Economics pocenile za 4,1 odstotka. Joseph Webster, analitik za energetiko in geopolitiko pri ameriški raziskovalni ustanovi Atlantic Council, je v elektronskem sporočilu za spletni medij Axios zapisal, da so napovedane ruske količine negotove in premajhne, da bi odpravile svetovno pomanjkanje dizla. Povprečna cena dizla na ameriških črpalkah je v petek po podatkih združenja AAA znašala 6,28 dolarja za galono, leto prej pa 3,68 dolarja.