Nafta med 80 in več kot 120 dolarji: cena soda ta teden v rokah iranskega parlamenta

Sod nafte brent bo konec leta stal 80 dolarjev, če se Hormuška ožina znova odpre, in več kot 120 dolarjev, če motnje trajajo do konca prihodnjega leta, ocenjujejo pri Goldman Sachsu. Iranski parlamentarni odbor pregleduje osnutek novih pravil plovbe skozi ožino, v torek in sredo pa tri svetovna poročila prinesejo prvi celoviti obračun petmesečne blokade.

Ožina je po podatkih ameriške agencije za energijo EIA za redni promet dejansko zaprta od 28. februarja. V letu 2025 je skoznjo potekala približno četrtina svetovne pomorske trgovine s surovo nafto in naftnimi derivati, pa tudi okoli 19 odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina, navaja raziskovalna služba ameriškega kongresa CRS. Zaprtje je po poročanju agencije Reuters na vrhuncu ustavilo okoli 14 milijonov sodov dnevne proizvodnje, junija pa so si zalivski tokovi po ocenah Goldman Sachsa opomogli na približno 11 milijonov sodov na dan.

Memorandum o koncu spopadov med ZDA in Iranom je bil po navedbah EIA podpisan 18. junija. Iranska agencija Fars je v četrtek objavila osnutek načrta, ki ga zdaj pregleduje parlamentarni odbor, poroča CNBC: ameriškim in izraelskim ladjam bi bil prehod prepovedan, države, ki so po iranski oceni Iranu škodovale, pa bi smele pluti šele po plačilu odškodnine. Po navedbah iranskih državnih medijev bi kršiteljem grozile kazni do 20 odstotkov vrednosti tovora, poroča ameriški javni radio NPR. Po poročanju Al Jazeere, ki povzema Reuters, je Teheran opustil prvotno zahtevo po popolnem nadzoru plovbe v obeh smereh, dodatnega popuščanja pa ni pričakovati. Predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf naj bi po navedbah CRS 23. junija dejal, da se upravljanje ožine nikoli ne bo vrnilo v predvojno stanje.

EIA za leto 2026 napoveduje padec svetovne porabe nafte za 1,2 milijona sodov na dan, od tega 0,8 milijona v državah zunaj OECD; najbolj so prizadete azijske uvoznice. Zalivske proizvajalke od začetka vojne prek ožine ne izvažajo; posledice za njihova gospodarstva so po poročanju NPR hude.

Daan Struyven, sovodja raziskav surovin pri Goldman Sachsu, v osnovnem scenariju računa z brentom pri 80 dolarjih v zadnjem četrtletju letos in 75 dolarjih v povprečju prihodnjega leta. Ob motnjah do konca leta 2027 bi cena po njegovem izračunu letos presegla 120 dolarjev, prihodnje leto pa bi v povprečju znašala okoli 100 dolarjev; sočasne motnje v ožini Bab el Mandeb in Sueškem prekopu bi po Goldmanovi oceni dodale še 25 dolarjev. Nasprotni scenarij ob hitrejšem odprtju, vztrajnejših izgubah povpraševanja in močnejši ponudbi predvideva brent pod 70 dolarji v zadnjem četrtletju letos in pod 60 dolarji prihodnje leto; presežek ponudbe bi tedaj po Goldmanovem izračunu dosegel 3,2 milijona sodov na dan. Tudi ob odprtju se cene po Struyvenovi oceni ne bodo hitro vrnile na predvojne ravni; trg bremenijo nizke zaloge in tveganje, da se ožina nikoli popolnoma ne odpre.

Ameriška nafta WTI je teden končala pri 78,18 dolarja za sod. Indeks S&P 500 je petek končal na rekordni ravni 7.757,64 točke; 3,6-odstotna tedenska rast je bila po poročanju CNBC največja od aprila. Ameriško gospodarstvo je julija po podatkih ameriškega urada za statistiko dela izgubilo 23.000 delovnih mest, ekonomisti pa so pričakovali približno 80.000 novih. Vlagatelji so izgubo po poročanju CNBC prebrali kot znak, da Fedu obrestnih mer ne bo treba dvigovati; denarni trgi po podatkih agencije Bloomberg vračunavajo en dvig v letu 2026, a ne pred decembrom. Prvi test teh pričakovanj bodo julijski podatki o inflaciji v ZDA in Nemčiji. Od podjetij v sredo četrtletne rezultate objavi Cisco, med tednom pa še kitajski spletni trgovec JD.com.

Kratkoročni energetski obet EIA izide v torek, mesečni poročili OPEC in Mednarodne agencije za energijo pa izideta v sredo. Isti dan ob 14.30 po srednjeevropskem času bodo objavljeni tudi ameriški podatki o inflaciji.