Nafta na fizičnem trgu že pri 150 dolarjih, Evropa pa vse težje najde sodček za svoje rafinerije

Brent je v petek na londonski borzi ICE zaključil pri 105,33 dolarja za barel, ameriški WTI pa pri 94,40 dolarja. Na tedenski ravni je Brent pridobil okoli 16 odstotkov, WTI pa 13, kar je za obe referenčni merili največji tedenski skok od začetka marca. A to so terminske cene. Fizična nafta, za katero se rafinerije potegujejo na promptnem trgu, je občutno dražja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v aprilskem poročilu zapisala, da so fizične cene surove nafte na začetku aprila dosegle rekordne ravni blizu 150 dolarjev za barel, daleč nad terminskimi pogodbami.

Razmak med promptnim in terminskim trgom, ki v normalnih razmerah znaša le nekaj centov, zdaj meri več deset dolarjev na barel. Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno prehajala četrtina svetovne pomorske trgovine z nafto in petina utekočinjenega zemeljskega plina, je od 28. februarja skoraj povsem zaprta. Po navedbah IEA so se dnevni izpadi proizvodnje v aprilu povzpeli na več kot 13 milijonov sodov, kumulativni izpadi od začetka konflikta pa so do konca aprila dosegli približno 650 milijonov sodov.

V petek so se sicer pojavile novice, ki so delno umirile trge. Iranski zunanji minister Araghči je napovedal pot v Islamabad, posebna odposlanca Bele hiše Witkoff in Kushner pa naj bi se v soboto pridružila neposrednim pogovorom z iranskimi kolegi. Brent je zato v petkovem trgovanju popustil s 106 dolarjev na zaključnih 105,33 dolarja. A v isti sapi je predsednik Trump dan prej na omrežju Truth Social objavil, da je ukazal mornarici, naj strelja na plovila, ki polagajo mine v ožini, ameriške sile pa so v Indijskem oceanu zasegle supertanker z iransko nafto.

Evropa danes kupuje nafto iz povsem drugih držav kot pred štirimi leti. Po podatkih Sveta EU so bile v letu 2025 tri največje dobaviteljice Unije Združene države Amerike s 15,1 odstotka, Norveška s 14,4 odstotka in Kazahstan z 12,7 odstotka. Libija je prispevala 9 odstotkov, Savdska Arabija 6,8 odstotka, Nigerija in Irak pa po 5,8 odstotka. Delež Rusije, ki je leta 2021 še zagotavljala 25,8 odstotka evropskega uvoza, je padel na vsega 2,2 odstotka.

Kriza je razgalila, kako krhka je ta nova struktura. Norveška nafta, večinoma iz polja Johan Sverdrup, prihaja z Severnega morja in njena pot v evropske rafinerije ni ogrožena. CPC Blend iz Kazahstana potuje po naftovodu Kaspijskega konzorcija do Novorosijska na ruskem Črnem morju, od tod pa s tankerji prek Bosporja v sredozemske rafinerije, med njimi Trst in Sarroch na Sardiniji. A ta pot je ranljiva: v novembru 2024 je ukrajinski pomorski dron poškodoval enega od treh privezov na terminalu v Novorosijsku, Rusija pa je nato zaprla dva priveza in omejila izvoz na milijon sodov dnevno, za polovico manj kot prej. Povrhu Kazahstan že leta presega kvote Opec+, zahodni operaterji na polju Tengiz pa niso pripravljeni zmanjšati črpanja.

Za srednjeevropske rafinerije ostaja ključna infrastruktura naftovod Adria oziroma JANAF, ki iz terminala Omišalj na otoku Krk vodi do rafinerij na Hrvaškem, v Sloveniji, na Madžarskem, v Srbiji in Bosni. Slovensko rafinerijo v Lendavi, ki je v lasti madžarskega MOL, oskrbuje odcep severnega kraka naftovoda prek Virja. Po januarskem ruskem dronu, ki je poškodoval infrastrukturo Družbe blizu Brodov v Ukrajini, je pretok ruske nafte po južnem kraku Družbe proti Slovaški in Madžarski povsem prekinjen. Hrvaška je zagotovila, da naftovod JANAF že aktivno transportira nerusko nafto v obe državi. Obenem je INA, ki je del skupine MOL, konec leta 2025 zaključila 700 milijonov evrov vredno posodobitev rafinerije na Reki, ki ji bo dvignila kapaciteto predelave dizla za 30 odstotkov in odpravila odvisnost od uvoza ruskega vakuumskega plinskega olja.

Petkove cene fizične nafte po posameznih sortah, ki jih kupujejo evropske rafinerije, so bile naslednje. Dated Brent, ki ga S&P Global Platts objavlja vsak delovni dan ob 16.30 po londonskem času in je osnova za določanje cen goriv v Sredozemlju vključno s Slovenijo, je zaključil nad 105 dolarji. Kazahstanski CPC Blend se je v tednu do 20. aprila trgoval pri 112 dolarjih, kar je sicer 14 odstotkov manj kot pred mesecem dni, ko je dosegel 130 dolarjev, vseeno pa ostaja nad Brentom, ker ga evropske rafinerije v Sredozemlju aktivno iščejo kot nadomestek za zaprte zalivske dobave. Ruski Urals, ki se je pred vojno trgoval z diskontom 3 do 5 dolarjev pod Brentom, je poskočil na okoli 104 dolarje, saj ga ob krizi iščejo tako indijske kot kitajske rafinerije. Korpa OPEC je v petek znašala 106,28 dolarja, Murban iz Združenih arabskih emiratov pa 103,59 dolarja, čeprav je dobava iz Zalivskih držav skoraj povsem ustavljena.

IEA v aprilskem poročilu ocenjuje, da bo svetovno povpraševanje po nafti v letu 2026 upadlo za 80.000 sodov dnevno, potem ko je še mesec prej napovedala rast za 730.000 sodov. Bloomberg Economics ocenjuje, da nafta nad 110 dolarji v evrskem območju pomeni dodatno odstotno točko letne inflacije in 0,6 odstotne točke nižjo rast BDP. Če se ožina ne odpre kmalu, IEA opozarja, da bi bile posledice lahko še znatno hujše.

Na slovenskih bencinskih črpalkah se kriza pozna prek Platts sredozemske kotacije. Ta kotacija je edina spremenljivka v formuli za ceno goriv in temelji na Dated Brentu. Dokler se bo ta gibal nad 100 dolarji, bodo cene bencina in dizla ostale na povišanih ravneh. V petek, ko so se na trgu pojavile govorice o preboju v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom, je Brent za kratek čas popustil pod 104 dolarje, a se je nato hitro vrnil nad 105. Če bodo pogovori v Pakistanu uspeli, bi se lahko nafta vrnila pod 100 dolarjev. Če propadejo, analitiki ne izključujejo vzpona proti 150 dolarjem, kolikor je fizična nafta že dosegla na začetku aprila.